Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kalati (7)
- kálati -am nedov. (ȃ) redko cepiti, klati: kalati doge, drva; les se dobro kala / kalati v skodle ♪
- kaláti -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati: kalala je z velikim vedrom / kalati v korito ♪
- nakálati -am dov. (ȃ) redko nasekati, nacepiti: nakalati drva, les ♪
- nakaláti -ám dov. (á ȃ) nar. zahodno s kalanjem priti do določene količine vode: nakalal je polno korito / nakalati vodo pri vodnjaku ♪
- zakálati se -am se dov. (ȃ) redko zagozditi se: ladja se zakala med ledene sklade ♪
- dóga 1 -e ž (ọ́) deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana: doge so se razsušile; cepiti, kalati doge; hrastova doga; doge pri čebru, sodu; les za doge ♪
- kálanje -a s (ȃ) glagolnik od kálati: kalanje drv ♪