Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kalanica (1)
- kálanica -e ž (ȃ) redko 1. klano poleno, navadno dolgo; cepanica: kurijo z bukovimi kalanicami / skladovnica kalanic 2. skodla: streha je bila krita z jelovimi kalanicami ♪