Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kV (820-844)


  1.      etimologíja  -e ž (ȋ) lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti ♪
  2.      evangeličánski  -a -o prid. (ȃ) protestantski: evangeličanski pastor / prištevati se k evangeličanski cerkvi ♪
  3.      evangelistár  -ja tudi evangelistárij -a m (á) rel. knjiga z evangeljskimi odlomki, ki se berejo pri maši: nedeljski evangelistar; starocerkvenoslovanski evangelistar ♪
  4.      evharistíja  -e ž (ȋ) rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija ♪
  5.      evhológij  -a m (ọ́) v vzhodni cerkvi liturgična knjiga z molitvenimi obrazci: brati iz evhologija / Sinajski evhologij ♪
  6.      evokatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izzove evokacijo: začetek romana je izrazito evokativen ♦ lit. evokativni ekvivalent evokacija ♪
  7.      fabricíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fabricirati: fabriciranje kvalitetnih izdelkov / fabriciranje laži ♪
  8.      fabulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena ♪
  9.      fantìč  -íča stil. fántič -a m (ȉ í; ȃ) 1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin 2. ekspr. fant: fantiči in dekliči so se zbirali na trgu pred cerkvijo; sentimentalen je kot zaljubljen fantič / čakala je svojega fantiča ♪
  10.      fára  -e ž, rod. mn. stil. fará (á) najmanjša upravna enota katoliške cerkve; župnija: spadata pod eno, v eno faro; naša, sosednja fara / največja hiša v fari / ekspr. vsa fara je zbrana vsi ljudje iz fare // kraj, kjer je sedež te enote: iti k fari / pri fari zvoni v farni cerkvi; nikoli ni prestopil meje domače fare ozemlja, ki ga obsega fara ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. petje se je razlegalo čez devet fara zelo daleč; ekspr. na žegnanje so prišli iz sedmih fara od vsepovsod, od daleč ♪
  11.      fárovž  -a m (á) pog. župnišče: zraven cerkve stoji farovž; postaviti farovž; iti v farovž / v vasi ima farovž velik vpliv duhovniki, duhovščina ∙ ekspr. začel je hoditi okoli farovža začel se je družiti z duhovščino ♪
  12.      fasáda  -e ž (ȃ) zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe, pročelje: obnoviti, urediti fasado; baročna fasada; sprednja fasada; prvotna fasada cerkve / na novo ometati fasado; pren. to je le fasada, ki naj prikrije pravo podobo ● knjiž. za to fasado se skriva slikarjeva nemoč za videzom, krinko ♪
  13.      fáza  -e ž (á) 1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: prišlo je do kritične faze v gospodarstvu; današnja, sedanja faza družbenega razvoja; delo je v zadnji fazi; faza tehnološkega procesa; prehod iz ene faze v drugo / razvojne faze otrokove duhovne rasti stopnje; ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi / knjiž. to je bila pomembna faza v našem kulturnem življenju čas, doba 2. fiz. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine: napetosti nihata z nasprotno fazo 3. elektr. izmenični električni tok ali napetost, katerih nihanje ni istočasno z nihanjem drugega izmeničnega električnega toka ali napetosti: faze trifaznega toka // poljud. fazni vodnik: dotakniti se faze 4. astr. razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze 5. kem. snov v določenem agregatnem stanju kot sestavina zmesi: plinska, tekoča, trdna faza / disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi ♪
  14.      fázen  -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na fazo: fazna kontrola kvalitete izdelkov / fazna razlika / fazna napetost / fazni vodnik vodnik, ki ni zvezan z zemljo pri napeljavi za izmenični električni tok / fazna sprememba ♪
  15.      febronianízem  -zma m (ȋ) rel., v drugi polovici 18. stoletja nauk, da je vsa oblast v Cerkvi prvotno pripadala vernikom: v avstrijskih središčih sta se takrat močno razmahnila janzenizem in febronianizem ♪
  16.      figúra  -e ž (ȗ) 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki ♦ geom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi ∙ slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur ♪
  17.      figurálika  -e ž (á) um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij: ta slikar se je največ ukvarjal s figuraliko // likovna dela s takimi motivi: na razstavi so portreti, figuralika, tihožitja in krajinske kompozicije ♪
  18.      fijákar  -ja m (ȃ) pog. kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo; izvošček, prevoznik: najeti fijakarja; dunajski fijakarji / peljati se s fijakarjem ♪
  19.      filatelíst  -a m (ȋ) kdor se ukvarja s filatelijo: sestanek filatelistov ♪
  20.      filatelístka  -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja s filatelijo: je navdušena filatelistka ♪
  21.      filé  -ja in filét -a [file -ja] m (ẹ̑) tekst. mrežasta čipka s kvadratastimi luknjicami: kvačkani file ♪
  22.      filharmoníja  -e ž (ȋ) ustanova, ki se ukvarja z orkestralnim in zborovskim izvajanjem simfonične glasbe: član filharmonije; gostoval bo orkester krakovske filharmonije / slavnostni koncert newyorške filharmonije / Slovenska filharmonija // poslopje te ustanove: zvečer bo v filharmoniji koncert ♪
  23.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  24.      finánce  -nánc ž mn. (ȃ) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: državne, javne finance; odsek za finance / organizacija financ in trgovine 2. pog. denarni položaj, denarne razmere: teh investicij finance ne dovoljujejo / slabo ureja svoje finance ♪
  25.      finánčnik  -a m (ȃ) 1. strokovnjak za finance: sposoben, znan finančnik 2. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: veliki finančniki ♪

   695 720 745 770 795 820 845 870 895 920  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA