Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kV (451-475)



  1.      aktíven  -vna -o prid., aktívnejši () 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade ◊ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji
  2.      alkimíja  -e ž () v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
  3.      alkimíst  -a m () kdor se ukvarja z alkimijo: srednjeveški alkimisti / knjiž. alkimisti besed
  4.      alkohólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv; alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje ♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija
  5.      alpiníst  -a m () kdor se ukvarja z alpinistiko: biti navdušen alpinist; visokogorski, zimski alpinist
  6.      alpinístka  -e ž () ženska, ki se ukvarja z alpinistiko
  7.      álpski  -a -o prid. () nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetumalp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
  8.      áltovski  -a -o prid. () nanašajoč se na alt: altovski glas / altovska arija ◊ muz. altovski ključ C ključ na tretji črti črtovja; altovska oboa oboa, uglašena za kvinto nižje kot navadna
  9.      alúvij  -a m (ú) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija // naplavine iz te dobe
  10.      amatêr  -ja m () kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje // slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev
  11.      amaterízem  -zma m () ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: jugoslovanska kinematografija se je otresla banalnega amaterizma
  12.      amatêrstvo  -a s () ukvarjanje s čim iz veselja, nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo
  13.      ámba  -e ž () dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti ambo // najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo
  14.      ambón  -a m (ọ̑) rel. vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje svetega pisma
  15.      àmorála  -e ž (-) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
  16.      analítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja ◊ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
  17.      analíza  -e ž () ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
  18.      anátema  -e ž () rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom; pren. izšla je kritika, polna ostre anateme
  19.      anátema  medm. () knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema
  20.      anatematizírati  -am dov. in nedov. () rel. izobčiti iz Cerkve
  21.      anténa  -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti ◊ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
  22.      ántipasát  -a m (-) geogr. veter v ekvatorialnem področju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega
  23.      apetít  -a m () 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov
  24.      apnáriti  -im nedov.) ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril
  25.      apologét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA