Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kV (370-394)



  1.      prekvalifikácija  -e ž (á) usposobitev za drugo delo: omogočiti invalidom prekvalifikacijo; tečaji za prekvalifikacijo delavcev / pog. priti na prekvalifikacijo tečaj za prekvalifikacijo
  2.      prekvartáti  -ám dov.) ekspr. kvartajoč prebiti, preživeti: vso noč sta prekvartala
  3.      prekvásiti  -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ; í) 1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa 2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami 3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti ◊ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus prekvášen -a -o tudi prekvašèn -êna -o: z novimi idejami prekvašeno gibanje
  4.      prekvášati  -am nedov. (á) knjiž. 1. preurejati, spreminjati: poskušal je prekvašati človeško družbo 2. napolnjevati, prepajati: prekvašati kulturo z naprednimi idejami
  5.      prekvát  -a -o prid. () nar. presnet, preklet: ta prekvata reva si ne upa nič reči / to prekvato kamenje tako bode prekváto prisl.: prekvato malo mu je mar
  6.      próticerkvén  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je proti cerkvi: proticerkveno delovanje / proticerkveni spisi
  7.      kvar  -ja m () knjiž. izdelovalec krst: delati pri rakvarju
  8.      kvast  -a -o prid. (ā) knjiž. podoben krsti: rakvasti zaboji
  9.      kvica  -e ž (ā) knjiž. krstica: otroška rakvica
  10.      razkvásiti  -im tudi razkvasíti -ím dov., razkvásil (ā ; í) zastar. razmočiti: dež je razkvasil navoženo zemljo razkvásiti se, tudi razkvasíti se nar. zrediti se: žena se je preveč razkvasila razkvášen -a -o tudi razkvašèn -êna -o: razkvašena zemlja
  11.      rêdkvica  -e ž (é) kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica
  12.      rêdkvičen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata
  13.      kviem  -a m (ẹ̑) 1. rel. pogrebna ali obletna maša za umrle, navadno slovesna, pri kateri se moli, poje vstopni spev z začetkom: Requiem aeternam: naročiti rekviem / slovesni rekviem // muz. skladba na liturgično besedilo take maše: komponirati rekviem / poslušati rekviem / Mozartov Requiem in Rekviem 2. knjiž., ekspr. kar izraža, kaže žalost, prizadetost ob koncu, propadu česa: ta filozofija je rekviem stare družbe / njegov roman je rekviem starim časom
  14.      rekviríranje  -a s () glagolnik od rekvirirati: rekviriranje hrane
  15.      rekvirírati  -am dov. in nedov. () odvzeti premičnine zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvirirati kmetom, okupiranemu prebivalstvu; rekvirirati hrano, vozila, živino ∙ ekspr. za plezalne kline je doma rekviriral vse ustrezne železne predmete vzel rekviríran -a -o: rekvirirana hrana
  16.      rekvizícija  -e ž (í) odvzem premičnin zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvizicija avtomobila, živine / ker četa ni imela hrane, so odšli na rekvizicijo / vojaška rekvizicija ♦ jur. odvzem premičnin z odškodnino zaradi splošnih vojaških potreb v vojnem stanju, ob elementarnih nesrečah // nekdaj dajatev zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: nalagati prebivalstvu rekvizicije; zvišati rekvizicijo; rekvizicija v krmi, živilih
  17.      rekvizicíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na rekvizicijo: rekvizicijska akcija / rekvizicijsko potrdilo / rekvizicijska komisija
  18.      rekvizít  -a m () predmet, priprava, ki se uporablja a) pri uresničitvi, ponazoritvi določenega dejanja, dogodka kake predstave, pripomoček: igralec je postavil rekvizit nazaj v kot odra; skladišče rekvizitov; meči, pepelniki, ponarejeno sadje in drugi rekviziti / gledališki rekviziti ♦ gled. osebni ki je del igralčeve osebne opreme, scenski rekvizit ki je del scene; rad. zvočni rekviziti priprave, s katerimi se povzročajo zvoki v kaki oddaji, igri b) navadno s prilastkom pri določenem delu, dejavnosti sploh: igralni, planinski, vrtnarski rekviziti; smuči, rokavice in drugi športni rekviziti / tehnični rekviziti // nav. ekspr. kar se ponavadi uporablja za doseganje določenega razpoloženja, namena sploh: slavčkovo petje v mesečini je zastarel pesniški rekvizit / solze so nevaren ženski rekvizit
  19.      rekvizitárna  -e ž () gled. skladišče rekvizitov: gledališka rekvizitarna
  20.      rekvizíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na rekvizit: rekvizitno skladišče / njegove besede so skoraj rekvizitne
  21.      rekvizitêr  -ja m () gled. delavec, ki skrbi, da so rekviziti za določen prizor pripravljeni, ustrezno razmeščeni: zaposliti se kot rekviziter / filmski, gledališki rekviziter
  22.      rekvizitêrka  -e ž () ženska oblika od rekviziter: rekviziterka in garderoberka
  23.      rekvizítor  -ja m () kdor rekvirira: partizanska patrulja je presenetila rekvizitorje
  24.      relikviárij  -a m (á) rel. posoda za hranjenje relikvij: izdelati relikviarij; zlat relikviarij; relikviarij v obliki skrinjice
  25.      relíkvija  -e ž (í) 1. rel. del telesnih ostankov ali telesni ostanki svetnika, svete osebe, ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje, sveti ostanki: častiti, hraniti relikvijo / relikvije sv. Cirila // del predmeta ali predmet, ki je v zvezi s svetnikom, sveto osebo in ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje: po legendi so to relikvije verig sv. Petra 2. vznes. posmrtni ostanki, truplo zelo cenjenega, spoštovanega človeka: relikvija tega borca za svobodo počiva v domači zemlji ● knjiž. obleka umrlega sina je bila za mater relikvija svetinja; knjiž. vrč iz kitajskega porcelana je hišna relikvija se ohranja, deduje iz roda v rod

   245 270 295 320 345 370 395 420 445 470  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA