Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kV (351-375)


  1.      pokvantáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. krajši čas kvantati: rad pokvanta / spet je nekaj pokvantal o njej ♪
  2.      pokvára  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od pokvariti: mleko je na takem kraju izpostavljeno pokvari / pokvara organa poškodba 2. redko okvara: pokvaro so opazili in takoj popravili ♪
  3.      pokváriti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; gramofon se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo 2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje // povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid 3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge 4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje 5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico ● ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo pokváriti se postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila pokvárjen -a -o: pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek ♪
  4.      pokvárjati  -am nedov. (á) redko 1. večkrat pokvariti: pokvarjati avto 2. kvariti: zavist mu pokvarja veselje / izpušni plini pokvarjajo zrak ♪
  5.      pokvárjenec  -nca m (ȃ) ekspr. pokvarjen človek: izogibati se pokvarjencev; kriminalci in drugi pokvarjenci / kot psovka kako pa govoriš, pokvarjenec pokvarjeni ♪
  6.      pokvárjenka  -e ž (ȃ) ekspr. pokvarjena ženska: imeli so jo za pokvarjenko; prebrisana pokvarjenka ♪
  7.      pokvárjenost  -i ž (ȃ) značilnost pokvarjenega: pokvarjenost hrane / njegova moralna pokvarjenost ♪
  8.      pokvarljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se pokvari: pokvarljiva živila; jajca so zelo pokvarljiva / hitro, lahko pokvarljivo blago ♪
  9.      pokvarljívost  -i ž (í) značilnost pokvarljivega: pokvarljivost živila / pokvarljivost blaga ♪
  10.      pokvartáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas kvartati: sedli so k mizi, da bi pokvartali ♪
  11.      pokvéčenec  -nca m (ẹ̑) ekspr. izmaličen, iznakažen človek: med berači je bilo tudi nekaj pokvečencev ♪
  12.      pokvéčenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. izmaličenost, iznakaženost: trpeti zaradi pokvečenosti / pokvečenost mize ♪
  13.      pokvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: kje so te tako pokvečili / beda je pokvečila njegovo postavo; pren. njegove misli so v prevodu čisto pokvečili // skriviti, skrivenčiti: vihar je pokvečil drevje pokvéčen -a -o: pokvečeni borovci; klobuk je bil moker in pokvečen; nos ima ves pokvečen ♪
  14.      pokvéka  -e ž (ẹ̑) slabš. 1. izmaličen, iznakažen človek: po nesreči je ostal pokveka / kot psovka pokveka pijanska, izgini 2. izmaličenost, iznakaženost: vzbujati grozo zaradi svoje pokveke ♪
  15.      pokvékast  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. izmaličen, iznakažen: bil je pokvekast / kot psovka kam rineš, pokveka pokvekasta ♪
  16.      pólkvalificíran  -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ȋ) ki je na delovnem mestu, za katero je potrebno krajše organizirano, pretežno praktično usposabljanje: polkvalificirani delavec, zidar; sam.: tečaj za polkvalificirane ♪
  17.      pólkvalifikácija  -e [u̯k] ž (ọ̑-á) usposobljenost polkvalificiranega delavca: pridobiti si polkvalifikacijo; tečaj za polkvalifikacijo ♪
  18.      poníkva  -e ž (ȋ) odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: reka izginja v veliki ponikvi; suhe ponikve ♦ geogr. kraška kotanja s ponikujočo vodo ♪
  19.      prekvalificírati  -am dov. (ȋ) usposobiti za drugo delo: ko so rudnik izčrpali, so morali rudarje prekvalificirati; po nesreči se je prekvalificiral / prekvalificirati se v optika, za optika // knjiž. drugače označiti, prevrednotiti: z novo družbeno resničnostjo se je prekvalificiralo tudi kulturno poslanstvo / pisatelj je tragiko nehote prekvalificiral v komičnost spremenil ◊ jur. prekvalificirati kaznivo dejanje glede na dobljene dokaze uvrstiti ga pod drug zakonski predpis ♪
  20.      prekvalifikácija  -e ž (á) usposobitev za drugo delo: omogočiti invalidom prekvalifikacijo; tečaji za prekvalifikacijo delavcev / pog. priti na prekvalifikacijo tečaj za prekvalifikacijo ♪
  21.      prekvartáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. kvartajoč prebiti, preživeti: vso noč sta prekvartala ♪
  22.      prekvásiti  -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ȋ í) 1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa 2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami 3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti ◊ gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus prekvášen -a -o tudi prekvašèn -êna -o: z novimi idejami prekvašeno gibanje ♪
  23.      prekvášati  -am nedov. (á) knjiž. 1. preurejati, spreminjati: poskušal je prekvašati človeško družbo 2. napolnjevati, prepajati: prekvašati kulturo z naprednimi idejami ♪
  24.      prekvát  -a -o prid. (ȃ) nar. presnet, preklet: ta prekvata reva si ne upa nič reči / to prekvato kamenje tako bode prekváto prisl.: prekvato malo mu je mar ♪
  25.      próticerkvén  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je proti cerkvi: proticerkveno delovanje / proticerkveni spisi ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA