Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kV (245-269)


  1.      delinkvéntnost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka: neurejene družinske razmere so pogost vzrok delinkventnosti mladoletnikov 2. delinkvenca: delinkventnost med mladino ♪
  2.      delinkvéntstvo  -a s (ẹ̑) redko delinkventnost, delinkvenca: problem mladinskega delinkventstva ♪
  3.      deskvamácija  -e ž (á) med. pojav, da se koža lušči, lupi: deskvamacija po škrlatinki ♪
  4.      diskvalificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. odvzeti (moralno) vrednost, ceno: to dejanje ga je diskvalificiralo; s svojim nastopom se je popolnoma diskvalificiral 2. šport. odvzeti pravico do nastopanja ali sojenja na tekmah: diskvalificirati tekmovalca; zaradi napak v teku so konja diskvalificirali izločili iz tekmovanja diskvalificíran -a -o: diskvalificiran plavalec; moralno diskvalificiran človek ♪
  5.      diskvalifikácija  -e ž (á) 1. odvzem, izguba (moralne) vrednosti, cene: idejna in politična diskvalifikacija umetnika 2. šport. odvzem pravice do nastopanja ali sojenja na tekmah: diskvalifikacija igralca ♪
  6.      dokvalifikácija  -e ž (á) dopolnilna kvalifikacija: tečaj za dokvalifikacijo bolničarjev ♪
  7.      eksekvatúra  -e ž (ȗ) jur. akt, s katerim dovoljuje vlada novoimenovanemu konzulu tuje države opravljanje njegovih funkcij ♪
  8.      eksékvije  -vij ž mn. (ẹ́ ẹ̑) rel. cerkveni pogrebni obredi ♪
  9.      eksekvírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. izvesti smrtno kazen, usmrtiti: eksekvirati obsojence 2. jur. prisilno izvršiti sodne ali upravne odločbe: eksekvirati terjatev ♪
  10.      ekskvizíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. izvrsten, izbran: ekskvizitno blago; pren. ekskviziten človek ♪
  11.      ekvátor  -ja m (ȃ) umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli ♪
  12.      ekvatoriál  -a m (ȃ) astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem ♪
  13.      ekvatoriálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ekvator: ekvatorialni del Afrike / ekvatorialno podnebje ♦ geogr. ekvatorialni tok morski tok, ki teče blizu ekvatorja od vzhoda proti zahodu ♪
  14.      ekvátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ekvator: raziskovati tečajna in ekvatorska področja / ekvatorsko sonce ♪
  15.      ekvidistánten  -tna -o prid. (ȃ) geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen: ekvidistantne točke na krožnici ♦ geogr. ekvidistantna projekcija projekcija, ki na karti v največji meri reproducira pravilne razdalje ♪
  16.      ekvilibríst  -a m (ȋ) kdor izvaja ravnotežne spretnosti: ekvilibristi in akrobati; nastop znanega ekvilibrista; pren., ekspr. biti je moral pravi ekvilibrist, da se je izmotal iz vseh spletk ♪
  17.      ekvilibrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekvilibristiko: ekvilibristična točka ♪
  18.      ekvilibrístika  -e ž (í) artistična ravnotežna spretnost: umetnik v ekvilibristiki; pren., ekspr. njegovi naravi so tuje čustvene skrajnosti in intelektualna ekvilibristika ♪
  19.      ekvinokciálen  -lna -o prid. (ȃ) redko ekvinokcijski: ekvinokcialna noč ♪
  20.      ekvinókcij  -a m (ọ́) astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga; enakonočje: bliža se ekvinokcij / jesenski ekvinokcij 23. septembra; pomladanski ekvinokcij 21. marca ♪
  21.      ekvinókcijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na ekvinokcij: ekvinokcijski viharji; ekvinokcijska plima ♪
  22.      ekvipáža  -e ž (ȃ) nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego: pripeljati se v ekvipaži; elegantne dvorne ekvipaže ♪
  23.      ekvipotenciálen  -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki ima enak potencial kot izbrana točka: ekvipotencialna ploskev ♪
  24.      ekvivalénca  -e ž (ẹ̑) razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost: sistemi delitve temeljijo na ekvivalenci dela in dohodka / ekvivalenca šolskih spričeval tujih držav enaka veljavnost ♪
  25.      ekvivalènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim: plačilo naj bo v resnici ekvivalent vloženemu delu; za žrtvovano figuro je dobil ekvivalent v treh kmetih / najti ekvivalent tuji besedi domač izraz z enakim pomenom; družbeni ekvivalent umetnosti družbena stvarnost, ki je njena vsebinska osnova ♦ ekon. blagovni ekvivalent enaka vrednost v blagu pri blagovni izmenjavi; denarni ekvivalent enaka vrednost v denarju; splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; fiz. mehanski ekvivalent toplote v joulih izraženo delo, ki ustreza eni kilokaloriji ♪

   120 145 170 195 220 245 270 295 320 345  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA