Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kV (2.270-2.294)


  1.      polnílen  -lna -o [ou̯] prid. (ȋ) nanašajoč se na polnjenje: polnilna doba / polnilni material za blazine / polnilni prostor / polnilni stroj za konzerve, mleko; polnilna cev ∙ knjiž., redko polnilno pero nalivno pero ♦ elektr. polnilni tok enosmerni tok, ki polni akumulator, kondenzator; grad. polnilni zid zid, s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; metal. polnilni pesek pesek za polnjenje prostora med modelom in livarskim okvirom; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo; polnilna linija; tekst. polnilni votek votek, ki se doda k temeljnemu votku, da postane tkanina bolj polna; tisk. polnilno gradivo gradivo, s katerim se zapolni prazen prostor med tiskarskimi znaki ♪
  2.      polnílka  -e [u̯n-u̯k in u̯n-lk] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s polnjenjem: zaposlila se je kot polnilka konzerv ♪
  3.      polnílnica  -e [ou̯] ž (ȋ) 1. prostor, obrat za polnjenje: delati v polnilnici; vodja polnilnice / akumulatorska polnilnica; polnilnica jeklenk; polnilnica mleka 2. teh. polnilnik: polnilnica se je pokvarila ♪
  4.      polnílnik  -a [ou̯] m (ȋ) teh. stroj za polnjenje: polnilnik je pokvarjen; mešalnik in polnilnik ♦ elektr. naprava, ki proizvaja električno energijo v taki obliki ali jo pretvarja v tako obliko, da se z njo lahko polni akumulator ♪
  5.      polnovréden  -dna -o [u̯n] prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. ki ima vse pričakovane pozitivne lastnosti, značilnosti: iz te šole je izšlo veliko polnovrednih delavcev / to je polnovreden dokaz za njegove poštene namene zadosten, prepričljiv; šah se mu je zdel polnovredna športna panoga enakovredna; odpadke izkorišča druga tovarna kot polnovredno surovino dobro, kvalitetno ◊ agr. polnovredno krmilo krmilo, katerega hranilne snovi se v celoti, popolnoma izkoristijo; fin. polnovredni kovani denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; obrt. polnovredni kruh kruh iz moke, ki ji niso odvzeti otrobi polnovrédno prisl.: umrlega ne bo mogoče tako kmalu polnovredno nadomestiti ♪
  6.      polòm  -ôma m (ȍ ó) 1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: bližati se polomu; zaradi slabega gospodarjenja je prišlo do poloma; rešiti podjetje pred polomom / gospodarski polom / ekspr.: njun zakon je pred polomom ločitvijo; polom vzhodne fronte zlom // ekspr. popoln neuspeh: predstava je doživela polom; polom na volitvah 2. ekspr. hrup, trušč: otroka je ves ta polom v hiši prestrašil / to bo spet polom, ko bo to izvedel 3. glagolnik od polomiti: polom dreves / polom v gozdu zaradi snega, viharja ◊ geol. premaknitev zemeljskih plasti ob kaki drsni ploskvi ♪
  7.      polomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje // povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol / ekspr. polomiti ključavnico, uro pokvariti 2. ekspr. povzročiti komu zlome, poškodbe: tako ga je tepel, da ga je vsega polomil; ne hodi tja, da se ne polomiš; pri padcu se je ves polomil 3. pog., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga fant kaj polomi, se lepo pomenita; ekspr.: polomil si ga na celi črti; pošteno ga je polomil // narediti napako: igralec ga je na premieri polomil; polomil ga je pri izpitu / ekspr. polomil si jo, da jih nisi povabil ● ekspr. ob izgovarjavi teh besed bi si kmalu jezike polomili zelo težko, nespretno so jih izgovarjali; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan polómljen -a -o: polomljena ograja; polomljeno drevo ∙ ekspr. iz službe je prišel ves polomljen zelo utrujen; ekspr. govoril je v polomljeni angleščini slabi, nepravilni ♪
  8.      polónica  -e ž (ọ̑) redko pikapolonica: polonica je otroku zletela z dlani ♦ zool. polonice hrošči z ravno spodnjo in zelo izbočeno zgornjo ploskvijo telesa, navadno s pikami na pokrovkah, Coccinellidae ♪
  9.      pólpoklícen  -cna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polpoklicni pevski zbor; polpoklicno gledališče ♪
  10.      pólprofesionálen  -lna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven ♪
  11.      polútnik  -a m (ȗ) knjiž. umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico; ekvator: pokrajine ob polutniku ♪
  12.      polzáča  -e [u̯z] ž (á) zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust; nežica: v akvariju goji tudi polzače ♪
  13.      poménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pomen 1: pomenski odtenek, prenos, prizvok / pomenski obseg, razvoj besede / pomenska enota / med stavkoma je pomenska razlika / pomenske plasti pesmi ♦ lingv. pomenski kvalifikatorji kvalifikatorji, ki označujejo poosebljeno ali preneseno rabo besede, besedne zveze; pomenski premik; pomenska opozicija; pomenska razlaga v slovarju poménsko prisl.: besedi pomensko sovpadata / pomensko nepopolni glagoli ♪
  14.      pomiválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s pomivanjem: najeti pomivalca oken; pomivalec posode v hotelu ♪
  15.      pomiválka  -e [u̯k; prvi pomen tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s pomivanjem, navadno posode: uprava hotela je med sezono zaposlila še dve pomivalki 2. kos blaga za pomivanje posode: iz stare rjuhe si je naredila nekaj pomivalk; mokra, umazana pomivalka ♪
  16.      pomòl  -ôla m, mest. ed. tudi pomólu (ȍ ó) 1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu 2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu 3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu ● knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidiku ◊ alp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor ♪
  17.      pomôrstvo  -a s (ō) 1. dejavnost, ki je v zvezi s plovbo po morju in izkoriščanjem morskega bogastva: delati v pomorstvu; ukvarjati se s pomorstvom / slovensko izrazje za pomorstvo 2. dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem; navtika: razvoj pomorstva; imeti prakso v pomorstvu // veda o tem: razprava iz pomorstva 3. redko ladjevje: potniška ladja argentinskega pomorstva ♪
  18.      ponatiskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od ponatiskovati: ukvarjati se s ponatiskovanjem starih besedil / ponatiskovanje slik ♪
  19.      ponávljati  -am nedov. (á) 1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek // govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o tem sem že večkrat govoril in ne bi rad ponavljal / dov. ponavljam: bodite točni 2. ped. v mislih obnavljati ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: ponavljati lekcijo; doma je ponavljal snov, ki so jo predelali v šoli ◊ šol. zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred ponávljati se nastopati, dogajati se še enkrat po čem drugem iste vrste: s to glagolsko obliko izražamo dejanje, ki se ponavlja; izgredi se ponavljajo; potresni sunki se lahko ponavljajo dalj časa; periodično se ponavljati ● pisatelj se je začel ponavljati piše o istem, kot je že pisal, navadno manj kvalitetno; ekspr. že spet se ponavlja ista pesem že spet se dogaja isto, navadno kaj neprijetnega ponavljáje: glasno ponavljaje pesem, je hodil po sobi ponavljajóč -a -e: smehljal se je, ponavljajoč njene besede; ponavljajoči se prizori; ponavljajoče se dejanje ponávljan -a -o: dan za dnem ponavljani očitki; pogosto ponavljane misli ♪
  20.      poniglávost  in poníglavost -i ž (ā; ȋ) knjiž. lastnost potuhnjenega, hinavskega človeka: niso ga marali zaradi njegove poniglavosti / to je naredil iz otroške poniglavosti nagajivosti, navihanosti / pisatelj prikazuje moralno poniglavost takratne družbe izprijenost, pokvarjenost // potuhnjeno, hinavsko dejanje: tovariši so naredili hudo poniglavost; odpustil ji je vse njene poniglavosti ♪
  21.      ponikálnica  -e ž (ȃ) 1. kraška tekoča voda, ki ponika: ta reka je ponikalnica; izviri in ponikve ponikalnic; izginil je kot kraška ponikalnica brez sledu / reka ponikalnica 2. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti; ponikovalnica: speljati vodo v ponikalnico ♪
  22.      poníkniti  -em dov. (í ȋ) 1. izginiti pod zemljo, zemeljskim površjem: po krajšem teku po površju reka ponikne; potoka ponikneta v majhni ponikvi / ponikniti v pesku 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: najrajši bi za nekaj časa poniknil; ponikniti v temo; poniknil je v podhodu ● knjiž., redko poniknil je glavo in se zamislil sklonil, nagnil ♪
  23.      ponjáva  -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: čez seneno kopico so položili ponjavo; pokriti tovor s ponjavo; nebo je bilo kot velika, siva ponjava / šotor si je naredil iz dveh ponjav / nepremočljiva ponjava // star. rjuha: platnena ponjava 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno ponjavi: sonce topi zadnje ponjave snega; dolge, zlate ponjave žita / megla je bila v širokih, prosojnih ponjavah razprostrta nad reko / z oslabljenim pomenom: bleščeča ponjava morja morje; bil je zavit v črno ponjavo noči ◊ navt. vdorna ponjava četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; šport. prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir ♪
  24.      ponôčen  -čna -o prid. (ó) nočen: nič ni motilo ponočne tišine / udeležil se je ponočnega pohoda; ponočna vožnja ga je utrujala; opazovati ponočno nebo / delati v ponočni izmeni; ponočno delo / tovarna išče ponočnega vratarja / ponočne živali ♦ zool. ponočna čaplja nočna močvirska ptica, ki dobro pleza; kvakač ♪
  25.      ponôči  prisl. (ó) v času teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. podnevi: ponoči ne more spati; v tovarni se dela podnevi in ponoči; ekspr. še ponoči ni miru; prišli so pozno ponoči; ob dvanajstih ponoči 24h / ekspr. podnevi in ponoči misli nanj neprenehoma / vožnja ponoči se mu zdi nevarna / za ponoči si je pripravila čaj ∙ šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; prim. noč ♪

   2.145 2.170 2.195 2.220 2.245 2.270 2.295 2.320 2.345 2.370  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA