Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kV (226-250) 
- cerkvén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo ◊ lingv. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom cerkvéno prisl.: cerkveno se poročiti ♪
- cerkvénec -nca m (ẹ̄) star. cerkovnik: cerkvenec stopi iz zakristije; dolgo je bil cerkvenec v stolnici // duhovnik: cerkvenci in menihi ♪
- cerkvénik in cerkveník -a m (ẹ̑; í) zastar. cerkovnik: cerkvenik je že šel zvonit; samostanski cerkvenik ♪
- cerkvenják -a m (á) star. duhovnik ♪
- cerkvénopolítičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na cerkveno politiko: konkordat je cerkvenopolitična zadeva / dogmatične in cerkvenopolitične določbe ♪
- cerkvénopráven -vna -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na cerkveno pravo: cerkvenopravni predpisi; cerkvenopravna zgodovina ♪
- cerkvénoslovánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na cerkveno slovanščino: cerkvenoslovanski spomeniki / cerkvenoslovanski jezik cerkvena slovanščina ♪
- cerkvénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost cerkvenega: cerkvenost figurativne umetnosti / klerikalna cerkvenost ♪
- cerkvénoupráven -vna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na cerkveno upravo: cerkvenoupravne spremembe ♪
- cérkvica -e ž (ẹ́) manjšalnica od cerkev: podružnična cerkvica ♪
- cerkvíšče -a s (í) redko prostor okrog cerkve: vrata na cerkvišče ♪
- činkvantín -a m (ȋ) agr. italijanska drobnozrnata koruza, ki zelo hitro dozori: posejati strnišče s činkvantinom ♪
- činkvín -a m (ȋ) pet izžrebanih številk v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti činkvin // dobitek pri tomboli, večji od kvaterne: dobiti činkvin ♪
- činkvína -e ž (ȋ) činkvin ♪
- črnobúkvar -ja m (ȗ) po ljudskem verovanju kdor čara s knjigami, ki imajo čarovno moč ♪
- delinkvénca -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih deliktov: delinkvenca narašča; mladinska delinkvenca; delinkvenca med vojno ♪
- delinkvènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor stori kaznivo dejanje: kaznovati delinkventa; enkratni, mladoletni, poklicni delinkvent; delinkvent iz navade; prevzgoja delinkventov ♪
- delinkvénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delinkvente ali delinkvenco: delinkventen alkoholik; vzgoja delinkventne mladine; kazati delinkventna nagnjenja ♪
- delinkvêntka in delinkvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki stori kaznivo dejanje: mladoletna delinkventka ♪
- delinkvéntnost -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka: neurejene družinske razmere so pogost vzrok delinkventnosti mladoletnikov 2. delinkvenca: delinkventnost med mladino ♪
- delinkvéntstvo -a s (ẹ̑) redko delinkventnost, delinkvenca: problem mladinskega delinkventstva ♪
- deskvamácija -e ž (á) med. pojav, da se koža lušči, lupi: deskvamacija po škrlatinki ♪
- diskvalificírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. odvzeti (moralno) vrednost, ceno: to dejanje ga je diskvalificiralo; s svojim nastopom se je popolnoma diskvalificiral 2. šport. odvzeti pravico do nastopanja ali sojenja na tekmah: diskvalificirati tekmovalca; zaradi napak v teku so konja diskvalificirali izločili iz tekmovanja diskvalificíran -a -o: diskvalificiran plavalec; moralno diskvalificiran človek ♪
- diskvalifikácija -e ž (á) 1. odvzem, izguba (moralne) vrednosti, cene: idejna in politična diskvalifikacija umetnika 2. šport. odvzem pravice do nastopanja ali sojenja na tekmah: diskvalifikacija igralca ♪
- dokvalifikácija -e ž (á) dopolnilna kvalifikacija: tečaj za dokvalifikacijo bolničarjev ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326 
