Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
kV (151-175) 
- kvíntakord in kvintakórd -a m (ȋ; ọ̑) muz. akord iz prime, terce in kvinte: durov, molov kvintakord ♪
- kvintál -a m (ȃ) star. utežna mera, 100 kg: voz tehta nekaj kvintalov; prodal je več kvintalov sena ∙ ekspr. na kvintale sadja je šlo v izgubo zelo veliko ♪
- kvínten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvinto: terčni in kvintni melodični postopek / kvintni interval; kvintni krog razvrstitev tonovskih načinov navzgor in navzdol v razmikih kvinte ♪
- kvintêrna -e ž (ȇ) pet izžrebanih številk v eni vrsti na tombolski srečki: zadeti kvinterno // dobitek pri tomboli, večji od kvaterne: dobiti kvinterno ♪
- kvintesénca -e ž (ẹ̑) knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: kvintesenca problema; umetnost kot kvintesenca kulture ♪
- kvintét -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz petih instrumentalistov ali pevcev: kvintet je zapel več pesmi / pevski kvintet // skladba za tak ansambel: zbirka kvintetov in sonat ♪
- kvintilijón -a m (ọ̑) mat. peta potenca milijona ♪
- kvísling tudi kvízling -a m (ȋ) 1. med drugo svetovno vojno kdor sodeluje z (nacističnim) okupatorjem: organiziranje špijonov in kvislingov 2. slabš. izdajalec (domovine): likvidacija (domačih) kvislingov ♪
- kvíslingovec tudi kvízlingovec -vca m (ȋ) kvisling: boj proti kvislingovcem ♪
- kvíslinški tudi kvízlinški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvislinge: okupatorske in kvislinške čete / kvislinška vlada / kvislinški emigranti ♪
- kvíšku prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer navpično navzgor: držati roko kvišku; veje štrlijo kvišku; plamen švigne kvišku / ekspr. letalo se požene kvišku navzgor / planiti, skočiti kvišku // v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: fantje, kvišku / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku ● star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; vznes. kvišku srca izraža spodbudo k premagovanju malodušnosti ♪
- kvít prisl. (ȋ) pog. brez dolga, brez obveznosti, na čistem: vračam ti, zdaj sva kvit ♪
- kvitírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. sprejeti, vzeti: hvaležno kvitirati; dano dejstvo je kvitiral s cinizmom 2. v stari Avstriji odpovedati se vojaški, navadno oficirski službi: odločil se je, da bo kvitiral ♪
- kvíz -a m (ȋ) tekmovanje, na katerem morajo udeleženci odgovarjati na vprašanja, navadno iz določenih tem: nastopati v kvizu / mladinski kviz; neskl. pril.: kviz oddaje ♪
- kvizling ipd. gl. kvisling ipd. ♪
- kvócient -a m (ọ̑) mat. število, ki se dobi pri deljenju, količnik: izračunati kvocient / diferenčni kvocient kvocient prirastka funkcije in prirastka neodvisne spremenljivke ◊ psih. inteligenčni kvocient s številom izraženo razmerje med starostjo in stopnjo umske razvitosti ♪
- kvóčenje -a s (ọ́) glagolnik od kvočiti: s kvočenjem je klicala piščančke ♪
- kvóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. kokati, klokati: kokoš že dolgo kvoči ♪
- kvóčka -e ž (ọ̑) nar. vzhodno koklja: kvočka vabi piščance ♪
- kvódlibet -a m (ọ̑) knjiž., redko mešanica, zmes: ta kvodlibet jezikov mu je ugajal // zmeda, zmešnjava: vsesplošen kvodlibet ♪
- kvókati -am in kvóčem nedov. (ọ̑) nar. vzhodno kokati, klokati: kokoš že dolgo kvoka ♪
- kvórum -a m (ọ̑) jur. za sklepčnost potrebno število članov, glasovalcev: kvorum komisije je pet članov; določba o kvorumu / za sestanek ni bilo kvoruma ♪
- kvóta in kvôta -e ž (ọ́; ó) navadno s prilastkom količina, delež: določiti kvoto uvoza; povečati kvoto industrijskega lesa; letna kvota deviz; skupna kvota prispevkov ♪
- adekvát -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat ♪
- adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251 
