Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

kV (126-150)



  1.      kvátrnica  -e ž () nar. kvatre: pomladanska kvatrnica ◊ etn. pehtra baba
  2.      kvatročento  gl. quattrocento
  3.      kvázar  -ja m () nav. mn., astr. zelo oddaljen, zvezdi podoben izvor močnega radijskega sevanja: odkritje kvazarjev
  4.      kvázi...  predpona v sestavljenkah () nanašajoč se na lažen: kvazikultura, kvazistrokovnjak
  5.      kvázistrokovnják  -a m (-á) ekspr. kdor v resnici ni strokovnjak, čeprav se kot tak kaže: ne verjamem tem kvazistrokovnjakom
  6.      kvéčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. kriviti, upogibati: starost ga kveči
  7.      kvéčjemu  prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža omejevanje na najvišjo mogočo mero: burja bo pihala kvečjemu tri dni; jezero je globoko pet, kvečjemu šest metrov / danes ne bo prišel, kvečjemu jutri / ta knjiga je razumljiva kvečjemu za strokovnjaka // izraža tako omejevanje z nepričakovano nasprotno trditvijo: s popuščanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril
  8.      kvéder  -dra m (ẹ́) nav. mn. grob, težek čevelj, pri katerem je podplat prišit na oglavje tako, da so šivi vidni: obuti kvedre; žeblji za kvedre / čevlji na kveder
  9.      kvédrast  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kveder: kvedrasti čevlji / ekspr. kvedrast človek neroden
  10.      kvédrovček  -čka m (ẹ́) manjšalnica od kveder: obuti kvedrovčke
  11.      kvédrovec  -vca m (ẹ́) 1. nav. mn. gojzar: obuti kvedrovce; okovani, težki kvedrovci 2. obrt. žebelj za podkovanje kvedrov
  12.      kvékast  -a -o prid. (ẹ̄) slabš. sključen, upognjen: kvekast starec
  13.      kvéker  -ja m (ẹ́) v Angliji in Združenih državah Amerike pripadnik iz protestantizma nastale verske sekte, ki se sklicuje na notranje versko spoznanje in na biblijo: zborovanje kvekerjev
  14.      kvékerski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kvekerje: kvekersko oblačilo / s kvekersko vztrajnostjo jo je prepričeval
  15.      kverulánt  -a m (ā á) knjiž. prepirljivec, sitnež: nepopravljiv kverulant; kverulant in cinik
  16.      kverulántstvo  -a s (ā) knjiž. prepirljivost, sitnost: pripisovali so mu kverulantstvo in cinizem
  17.      kvéstor  -ja m (ẹ́) 1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja 2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji
  18.      kvestúra  -e ž () 1. v Italiji najvišji policijski urad v provinci: odpeljali so ga na kvesturo 2. nekdaj vpisni urad na univerzi
  19.      kvesturín  -a m () slabš., v fašistični Italiji policist: skupina črno oblečenih kvesturinov
  20.      kvietístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kvietizem: zavzemal je kvietistično stališče / kvietistična morala
  21.      kvietízem  -zma m () filoz. religiozno etični nazor, ki izpoveduje pasiven odnos do življenja: nagnjenje h kvietizmu; asketstvo in kvietizem
  22.      kvìk  medm. () posnema glas prašička, miši: kvik, kvik, cvili pujsek
  23.      kvíkati  -am nedov. () oglašati se z visokim, zategnjenim glasom: kavke so vreščale, kvikale
  24.      kvinár  -ja m (á) num. rimski srebrnik v vrednosti pol denarija: asi in kvinarji
  25.      kvínta  -e ž () muz. interval v obsegu petih diatoničnih stopenj: zaigrati kvinto // peta diatonična stopnja glede na dani ton

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA