Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

juta (11)

1.      júta  -e ž (ú) dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute; predilnica za juto / gojiti juto jutovec // pog. jutovina: kupiti dva metra jute ♪
2.      jútast  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na juto: jutasta preja, tkanina / jutasta vreča ♪
3.      adjutánt  -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka ♪
4.      adjutántski  -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti ♪
5.      adjutantúra  -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad ♪
6.      kajúta  -e ž (ȗ) knjiž. kabina (na ladji): spati v kajuti pod krovom / kajute je zalila voda / krmarska kajuta; potniške kajute ♪
7.      divizionár  -ja m (á) nekdaj poveljnik divizije: adjutant divizionarja ♪
8.      jútov  -a -o prid. (ú) jutast: jutova preja ♪
9.      jútovec  -vca m (ú) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere se pridobiva juta, Corchorus: plantaže jutovca ♪
10.      kajúten  -tna -o (ȗ) pridevnik od kajuta: okroglo kajutno okence ♪
11.      ljút  -a -o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom // ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver // zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris 2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem ljúto prisl.: ljuto se bojevati; vihar ljuto vrši ♪