Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jokavec (2)
- jokávec -vca m (ȃ) 1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca 2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve ♪
- jokávt -a m (ȃ) redko jokavec, cmeravec: vse se mu zdi brezizhodno, ko je pa tak jokavt ♪