Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jokav (20)

1.      jokàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok; jokave ženske // ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu 2. ekspr. malodušen, črnogled, neodločen: jokavi sanjači; ni bil zmeraj tak jokav slabič // pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika; deklamirati jokavo pesem jokávo prisl.: jokavo govoriti, tožiti ♪
2.      jokávec  -vca m (ȃ) 1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca 2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve ♪
3.      jokávka  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: dečki se niso hoteli igrati z jokavkami ♪
4.      jokávost  -i ž (á) 1. nav. ekspr. lastnost jokavega človeka: jokavost otrok 2. ekspr. malodušnost, črnogledost, neodločnost: odhajati brez jokavosti v svet; nemožata jokavost ♪
5.      jokávt  -a m (ȃ) redko jokavec, cmeravec: vse se mu zdi brezizhodno, ko je pa tak jokavt ♪
6.      objokávati  -am nedov. (ȃ) objokovati: vsa družina je objokavala umrlega / objokavati svojo nesrečno mladost ♪
7.      pojokávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih jokati: ženska je tiho pojokavala / kako se je moglo to zgoditi, je pojokavala jokajoč govorila / ekspr. pojokavati za starimi časi žalovati ♪
8.      cendràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. jokav, cmerav: govoriti s cendravim glasom; cendrav otrok / cendrav piščanec ♪
9.      glásek  -ska m (ȃ) ekspr. manjšalnica od glas: glasek se ji je malo tresel / jokavi glasek otroka; tanek glasek ♪
10.      meketáč  -a m (á) ekspr. kozel: gnal je kozla na semenj, toda suhega meketača ni kupil nihče // slabš. kdor govori, pripoveduje z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: na sestanku smo morali že spet poslušati tistega mestnega meketača ♪
11.      meketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. oglašati se z glasom me ali mekeke: lačne koze, ovce meketajo v staji / kadar so ga hoteli otroci razdražiti, so začeli meketati 2. slabš. govoriti, pripovedovati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo z nami, kaj bo z nami, je ves v strahu meketal starec / kaj bi toliko meketal, naredi, pa je govoril, pripovedoval meketáti se ekspr. z zategnjenim, pretrganim glasom se smejati: oglasi se vesel smeh, še stric se meketa meketáje: kozel je meketaje bežal pred psi in otroki meketajóč -a -e: meketajoč glas; meketajoč smeh ♪
12.      posmrkávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih smrkati: kar naprej posmrkava / ekspr. stisnil se je v kot in posmrkaval pojokaval ♪
13.      posmrkováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih smrkati: prehlajen je, zato posmrkuje / ekspr. tiho posmrkuje in si briše solze pojokava ♪
14.      skôro  prisl. (ō) raba peša skoraj: a) to je trajalo skoro dve leti / zapravil je skoro vso dediščino; skoro vsak teden pride domov b) njen glas je bil skoro jokav; skoro nobena pesem ga ni prevzela; zdaj je njegovo ime skoro pozabljeno / visok sneg je segal skoro do okna; skoro vedno se ji je pridružil med potjo c) njegov pogled je bil hladen, skoro prezirljiv; nasmehnila se je, ne prisiljeno, ampak mirno, naravno in skoro veselo č) priznam, da se skoro bojim; skoro sem mislil, da ostaneš; skoro poskočila je od veselja; njej je že skoro odleglo / skoro bi padel, ko je voznik nenadoma zavrl; skoro bi si (bila) raztrgala obleko d) potrpite, vsega bo skoro konec; skoro nato si je toliko opomogel, da je začel jesti ♪
15.      solzàv  -áva -o [u̯z] prid. (ȁ á) 1. ki se (rad) solzi: imeti bolne, zmeraj solzave oči 2. jokav: siten in solzav otrok / govoriti s solzavim glasom 3. ekspr. pretirano čustven, ganljiv: solzava vsebina filma; ta pesem je zelo solzava; osladno solzav / solzava čustva solzávo prisl.: solzavo govoriti; solzavo čustvena povest ♪
16.      solzljív  -a -o [u̯z] prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) solzi: suha ženska z majhnimi, solzljivimi očmi 2. jokav: sestra je zelo solzljiva / solzljiv glas ♪
17.      vékav  -a -o in vekàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á) nar. jokav: vekav otrok / govoriti z vekavim glasom ♪
18.      zabléjati  -am dov. (ẹ̄) 1. oglasiti se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: jagnje je zablejalo 2. slabš. reči, povedati z zategnjenim, jokavim glasom: nerazločno nekaj zablejati ♪
19.      zameketáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 1. oglasiti se z glasom me ali mekeke: koze v staji so zameketale 2. slabš. reči, povedati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo, kaj bo, so zameketali ♪
20.      zamoledováti  -újem in zamolédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̑) nav. ekspr. ponižno zaprositi: zamoledovati za hrano; jokavo zamoledovati / prosim pomagajte, je zamoledovala moledujoče rekla, povedala ♪