Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jogo (2)
- jógi 1 -ja m (ọ̑) kdor izvaja jogo: indijski jogiji ♪
- zén -a m (ẹ̑) filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: sodobno zanimanje za zen in jogo; neskl. pril.: zen budizem; zen tehnika ♪