Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (8.901-8.925)


  1.      kvócient  -a m (ọ̑) mat. število, ki se dobi pri deljenju, količnik: izračunati kvocient / diferenčni kvocient kvocient prirastka funkcije in prirastka neodvisne spremenljivke ◊ psih. inteligenčni kvocient s številom izraženo razmerje med starostjo in stopnjo umske razvitosti ♪
  2.      l  [èl in lǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, l êla tudi l-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l ◊ lingv. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] iygovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l ♪
  3.      lá  m neskl., tudi lá lája (ȃ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici ♪
  4.      labiálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. nanašajoč se na ustnice, ustničen: labialni zapornik ♪
  5.      labílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen, neuravnovešen: labilen temperament; labilno duševno stanje; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost // nestabilen, majav: kanu je labilen ◊ fiz. labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; kem. labilna spojina spojina, ki že pri manjših zunanjih vplivih spremeni sestavo; meteor. labilno ozračje ozračje, v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte ♪
  6.      lábio...  prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na ustnice: labiodental ♪
  7.      lábiodentál  -a m (ȃ-ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik: v in f sta labiodentala ♪
  8.      labirínten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na labirint: labirintni hodniki / labirintne poti ekspresionistične poezije ◊ anat. labirintna tekočina tekočina, ki napolnjuje labirint; strojn. labirintna tesnilka tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi ♪
  9.      labiríntovec  -vca m (ȋ) nav. mn., zool. tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae: labirintovci v akvariju ♪
  10.      labiríntski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na labirint: labirintska stopnišča / ekspr. labirintska zapletenost njene duševnosti zelo velika ♪
  11.      labód  -a m (ọ̑) 1. velika vodna ptica z zelo dolgim, gibčnim vratom: labodi plavajo po jezeru; otroci krmijo labode; bel labod 2. plavalni obroč, katerega del predstavlja labodjo glavo: otrok se uči plavati z labodom ◊ astr. Labod ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; zool. labod grbec ali nemi labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor; labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus ♪
  12.      labódji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na labode: labodje jajce / ekspr. njen labodji vrat vitek in bel ∙ knjiž., ekspr. labodja pesem ali vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo labódje prisl.: labodje bel ♪
  13.      labódnica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo: ta oda je pesnikova labodnica; zapeti labodnico ♪
  14.      laborántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na laborante: laborantsko delo / laborantski tečaji ♪
  15.      laboratórijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik ♦ elektr. laboratorijski ampermeter; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival laboratórijsko prisl.: laboratorijsko pregledati živilo; laboratorijsko pridobljena snov ♪
  16.      lábotski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na reko Labot: labotski breg / star. labotska škofija lavantinska škofija / Labotska dolina ♪
  17.      labradorít  -a m (ȋ) min. rudnina s prelivajočimi se barvami, ki jo sestavljata anortit in albit ♪
  18.      laburístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na laburiste: laburistični voditelji / laburistična vlada / laburistična stranka ♪
  19.      láčen  -čna -o prid. (á ȃ) 1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih ust otrok; pren. bajke za lačno domišljijo // ekspr. ki izraža lakoto: interniranci z lačnimi očmi / ptički odpirajo lačne kljune; trgati meso z lačnimi zobmi 2. nav. ekspr. ki živi v pomanjkanju hrane: lačno prebivalstvo / pog. med vojno so ljudje lačni stradajo / lačna leta po Napoleonovih vojnah 3. nav. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: lačen kruha / lačen časti, denarja, zemlje; biti lačen ljubezni; dobrote lačni otroci; senzacij lačni časopisi 4. ekspr. ki izraža spolno poželenje: sledil ji je z lačnim pogledom; čutila je na sebi njegove lačne oči ● ekspr. urednik ima lačne predale nima gradiva za objavo; pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; nar. lačna torba, vreča manj napolnjena, kot bi morala biti; nar. ta jed je lačna ne nasiti za dolgo; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu, da se mi tema dela pred očmi, da bi vola pojedel zelo lačen; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah láčno prisl.: lačno gledati; krava lačno muka láčni -a -o sam.: siti ne razume lačnega; pomagati lačnim; pog., ekspr. ima ta lačno zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh ♪
  20.      láčnež  -a m (ȃ) ekspr. lačen človek: komaj je nasitil vse neučakane lačneže / krilati lačneži obletavajo poginulo žival ptice ♪
  21.      ládijski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ladja 1: a) ladijska konstrukcija / ladijski dnevnik; ustaviti ladijske stroje; ladijski tovor; dajati opozorila z ladijskim zvonom; raztovarjati z ladijskim žerjavom / ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh / izdelovati ladijske modele b) ladijski prevoz, promet; ladijski vozni red; skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot; dobre ladijske zveze z otoki c) ladijski kuhar, zdravnik; ladijska posadka ◊ les. ladijski les les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij; ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; ladijski vozli vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji; ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT; strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; (ladijski) vijak; teh. ladijski žeblji ♪
  22.      ladínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ladince: švicarska država priznava ladinskemu jeziku vse pravice ♪
  23.      ládja  -e ž (ā) 1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove; graditi, splaviti, tesati ladjo; valovi premetavajo ladjo; privezati ladjo k obali; raztovoriti ladjo; vkrcal se je na majhno ladjo; potovati z ladjo; gusarska ladja; bok, kljun, krov ladje; nadvodni del ladje; kapitan velike ladje; velika tonaža ladje; trčenje ladij / čezoceanska, rečna ladja; drsna ladja hidrogliser; petrolejska ladja; poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja; šolska ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; ladja svetilnik; ladja na jedrski pogon, na vesla; ladja za razsuti, tekoči tovor; publ. naše bele ladje potniške ladje; pren., knjiž. krmariti ladjo človeštva; ladja življenja 2. star. večji čoln: ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga; živina je vlačila težke ladje proti toku; romarska ladja na Bledu 3. v zvezi vesoljska ali kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane; izstreliti vesoljsko ladjo; posadka kozmične ladje 4. rel. del cerkve, namenjen za vernike: ladja se polni z ljudmi; klopi v ladji / cerkvena ladja ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. cestna ladja zelo velik osebni avtomobil; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod ◊ arhit. glavna, prečna, stranska ladja; igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so; navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi; ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi; linijska ladja ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; ladja dolge plovbe; desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu; določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; voj. admiralska ladja; bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi; linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra; matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; poročnik bojne ladje čin, za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina; zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia ♪
  24.      ladjár  -ja m (á) 1. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: pogodba med ladjarjem in zavarovalnico / naš domači ladjar Splošna plovba // v nekaterih deželah lastnik ali zakupnik ladje, ladij: bogati ladjarji 2. kdor kaj prevaža po reki z ladjo ali večjim čolnom: nekdanji ladjarji na Savi; ladjarji podonavskih držav; družba ladjarjev in težakov ♪
  25.      ladjáriti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. voziti se z ladjo: ladjariti po vseh morjih ♪

   8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA