Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (7.751-7.775)



  1.      koketeríja  -e ž () ekspr. koketiranje: potrebno je bilo precej koketerije, da je pritegnila njegovo pozornost; njene kretnje so bile polne premišljene koketerije / ne mara se spustiti z njim v koketerijo / uporabila je vso svojo koketerijo sposobnost koketiranja
  2.      koketírati  -am nedov. () 1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom // izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem 2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom
  3.      kokétnost  -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost koketnega človeka: njen obraz je bil poln neprikrite koketnosti; očarala ga je z narejeno koketnostjo / koketnosti se je naučila v mestu koketiranja
  4.      kokíla  -e ž () teh. votla kovinska priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina: izdelovati kokile / jeklarska kokila
  5.      kokílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kokilo: kokilni premaz / kokilni odlitek
  6.      kokodájs  medm. () posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: kokodajs, kokodajs, se oglašajo kokoši
  7.      kokodájsa  -e ž () šalj. kokoš: kokodajse slabo nesejo; lisica je zavila vrat naši kokodajsi
  8.      kokodájskati  -am nedov. () ekspr. kokodakati, kokodajsati: kokoši vsevprek kokodajskajo / nehaj že kokodajskati, kdo te bo le poslušal
  9.      kokodákati  -am nedov. () 1. oglašati se z glasom kokodak: kokoši so kokodakale na dvorišču 2. nizko veliko in glasno govoriti: nehajte že kokodakati, kdo vas bo le poslušal kokodakač -a -e: kokoši so se kokodakajoč razbežale
  10.      kokórik  tudi kokorík -a m (ọ̑; ) bot. ciklama: kokoriki že začenjajo cveteti
  11.      kókosov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokos: kokosovi listi; kokosovo deblo / kokosova moka grobo zmleta moka iz mesnatega dela kokosovega oreha; kokosova preproga preproga iz kokosovih vlaken; kokosovo milo milo iz kokosovega olja; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu; kokosovo olje olje iz mesnatega dela kokosovega oreha; kokosovo pecivo pecivo z dodatkom kokosove moke / kokosov oreh; kokosova palma; kokosova vlakna močna vlakna iz zunanjega dela kokosovega oreha
  12.      kokóš  -i ž (ọ̑) velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom: krmila je kokoši; zaklati kokoš; bela, grahasta kokoš; jata kokoši / kokoši dobro, slabo nesejo / golovrata kokoš; štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc / domača kokoš / danes smo jedli kokoš / šalj., kot podkrepitev pri moji kokoši, tega mi je pa že dovolj ∙ ekspr. hoditi s kokošmi spat zelo zgodaj; ekspr. po tistem dogodku se je vedel kot mokra kokoš zelo ponižno, boječezool. bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus // samica nekaterih, navadno na tleh živečih ptic: v fazanji jati je več kokoši kot fazanov / divje kokoši; prim. primojkokoš, prmejkokoš
  13.      kokóšji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokoši: kokošja jajca; kokošje meso; kokošje perje / kokošje pasme / kokošja juha ∙ ekspr. biti kokošje pameti neinteligentenvet. kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil
  14.      kokóškica  -e ž (ọ̑) ljubk. kokoš: kokoškice prav pridno nesejo
  15.      kòks 1 in kôks kôksa m ( ō; ō) gorivo velike kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo črnega premoga: pridobivati koks / peč na koks ♦ metal. metalurški koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela
  16.      kôksen  -sna -o prid. (ō) nanašajoč se na koks1: koksni oddelek tovarne / koksni plini plini, ki nastanejo pri pridobivanju koksa
  17.      koksíranje  -a s () metal. koksanje: uporaba plinov, ki se razvijajo ob koksiranju premoga
  18.      kókta  -e ž (ọ̑) osvežujoča brezalkoholna pijača iz izvlečkov zdravilnih zelišč, zlasti šipka: piti kokto; steklenica kokte
  19.      kòl  kôla [ko] m, mest. mn. stil. koléh ( ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / zlasti v srednjem veku upornike so natikali na kol(e) mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e) / mučilni kol ∙ ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanjuarheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča 2. žarg., šol. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole
  20.      kóla  -e ž (ọ̑) bot. tropsko drevo, katerega semena vsebujejo tein, Cola vera: uporaba plodov kole v farmaciji
  21.      kóla  kól s mn. (ó) star. voz, zlasti kmečki: sedli so na kola; peljati se s koli / kola se počasi pomikajo po blatnem kolovozu ∙ preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo
  22.      kolaboracionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kolaboracioniste ali kolaboracijo: kolaboracionistična dejavnost; kolaboracionistična politika / kolaboracionistična reakcija je na vse načine zavirala osvobodilno gibanje
  23.      koláč  -a m (á) 1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami // pog., navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom 2. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek 3. ekspr., redko kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač 4. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha
  24.      kolárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kolarje ali kolarstvo: kolarski les; kolarsko orodje / kolarska obrt
  25.      kôlaterálen  -lna -o prid. (-) publ. stranski, manj bistven, spremljevalen: razpravljajo o kolateralnih ukrepih za razorožitev

   7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA