Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (6.451-6.475)


  1.      izogóna  -e ž (ọ̑) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako (magnetno) deklinacijo: izogone in izokline ♪
  2.      izoklína  -e ž (ȋ) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako (magnetno) inklinacijo: zemljevid z izoklinami ♪
  3.      izolácija  -e ž (á) 1. glagolnik od izolirati: popolna izolacija bolnih otrok / kampanja za politično in gospodarsko izolacijo države / uporabljati bitumen za izolacijo zidu; potrebnost toplotne in zvočne izolacije prostora ♦ bot. geografska izolacija izolacija rastlinskih populacij z geografskimi ovirami 2. kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka: obnoviti izolacijo; odstraniti z žice izolacijo; izolacija iz steklene volne; debela plast izolacije; kabel z gumijasto izolacijo 3. stanje izoliranega; izoliranost: premagati izolacijo; posledica kulturne izolacije / po končani preiskavi je stroga izolacija prenehala / publ. izolacija domačega trga od inozemskega ločenost, odtrganost ♪
  4.      izolacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izolacijo: izolacijski material; izolacijska obloga; odstraniti izolacijsko ploščo / izolacijska dela / izolacijska politika ● izolacijski aparat aparat s stisnjenim kisikom ali zrakom za dihanje ◊ elektr. izolacijska upornost upornost med medsebojno izoliranima prevodnikoma; les. izolacijski les les, ki se uporablja za izoliranje; med. izolacijska soba izolirna soba ♪
  5.      izolacionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na izolacionizem: izolacionistična politika / izolacionistična pojmovanja v poeziji ♪
  6.      izolatêr  -ja m (ȇ) delavec, ki opravlja izolacijska dela: izolater za toplotno izolacijo ♪
  7.      izolírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi, osamiti: izolirati bolnike z nalezljivimi boleznimi; izolirati osumljenca // onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: izolirati otroka; nasprotne države so jih hotele izolirati; posameznike so poskušali izolirati / publ. izolirati intelektualce od množic ločiti, odtrgati; pren., publ. problema ne smemo izolirati 2. obdati, premazati s snovjo, z materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka: izolirati električno napeljavo; izolirati prostore pred hrupom; izolirati stene z bitumenom; toplotno, zvočno izolirati 3. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: izolirati bakterije; izolirati element iz minerala ◊ šah. izolirati kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve; voj. izolirati bojišče onemogočiti oskrbovanje bojišča izolírati se pretrgati stike, povezavo z drugimi: na starost se je popolnoma izoliral / publ. izolirati se od življenja izolíran -a -o: izoliran jetnik; izoliran telefonski kabel; s plutovino izolirani stropi / publ.: pri tem prizadevanju ni bil izoliran osamljen, sam; ne gre za izoliran dogodek posamezen, osamljen ♦ voj. izoliran napad napad z omejenim ciljem, ki ga napravi samo določena vojaška enota; prisl.: gledati na pojave izolirano ♪
  8.      izolíren  -rna -o prid. (ȋ) s katerim se izolira: izolirna obloga; pred visoko temperaturo ga je varovala posebna izolirna plast v obleki; izolirna snov / izolirni postopek; izolirna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumenom ali katranom ◊ elektr. izolirni trak trak za izoliranje zlasti spojev (električnih) vodnikov; izolirna cev cev za električno napeljavo; izolirne klešče klešče z ustrezno izolacijo za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; izolirne rokavice rokavice za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; izolirno olje; med. izolirna soba soba za izolacijo bolnikov z nalezljivo boleznijo ♪
  9.      izomêr  -a m (ȇ) kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina: izomeri imajo različne fizikalne in kemične lastnosti ♪
  10.      izomeríja  -e ž (ȋ) kem. pojav, da imajo spojine z enako empirično formulo, toda različno strukturno formulo, različne fizikalne in kemične lastnosti: ugotoviti izomerijo ♪
  11.      izométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na izometrijo: izometrična upodobitev / izometrična projekcija izometrija ◊ kozm. izometrične vaje pri negi obraza istočasno enako močno napenjanje in popuščanje obraznih mišic na obeh polovicah obraza; min. izometrična oblika kristala oblika kristala, ki je v vseh smereh enako razvit ♪
  12.      izomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je iste oblike, istoličen: izomorfne stvari ♦ mat. izomorfne grupe grupe z enakimi strukturami; min. izomorfne snovi snovi, ki kristalijo v podobnih kristalih ♪
  13.      izomorfízem  -zma m (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost izomorfnega, istoličnost: izomorfizem stvari ♦ mat. lastnost grup z enakimi strukturami; min. pojav, da snovi kristalijo v podobnih kristalih ♪
  14.      izoráti  -ôrjem in -órjem dov., izôrji izorjíte; izorál (á ó, ọ́) 1. z oranjem spraviti iz zemlje: izorati kamenje, kosti / krompir so že izorali 2. z oranjem narediti: izorati brazdo; pren. skrb mu je izorala gube na obrazu izorán -a -o: vrane stikajo za izoranimi črvi; izorana brazda; prim. zorati ♪
  15.      izostájati  -am nedov. (ā) ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: nekateri učenci pogosto izostajajo iz šole; izostajati od pouka, z dela / po cele tedne izostaja z doma // publ. ne pojavljati se, ne nastopati, čeprav bi praviloma moral: tipični znaki bolezni v tem primeru izostajajo; zaradi bolezni je začelo mesečno perilo izostajati ♪
  16.      izostrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izostriti: izostritev konice / izostritev estetskega čuta / izostritev kriterijev za presojo sodobne glasbe ♪
  17.      izostríti  -ím tudi zostríti -ím dov., izóstril tudi zóstril (ȋ í) 1. narediti kaj (bolj) ostro: izostriti kopju konico ∙ ekspr. jedek smeh ji je izostril obraz dal ji je bolj ostre, stroge poteze 2. narediti kaj bolj razločno: večerna svetloba izostri grebene gor; z naravnavanjem daljnogleda je izostril sliko // knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: izostriti kriterije za presojo literature; slovensko vprašanje se je takrat izostrilo / podoba glavnega junaka se je izostrila 3. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: neprestana nevarnost mu je izostrila čute; izostriti sluh, voh // knjiž. napraviti bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: študij mu je izostril duha; izostriti občutek za lepoto, pravico; izostriti si kritični čut izostrèn tudi zostrèn -êna -o: imeti izostren čut za lepoto; izostren posluh; konflikt v drami ni dovolj izostren ♪
  18.      izotêrma  -e ž (ȇ) 1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako temperaturo: izoterme in izobare 2. fiz. črta, ki kaže odnos med prostornino in tlakom pri ne spreminjajoči se temperaturi ♪
  19.      izotêrmen  -mna -o prid. (ȇ) fiz. ki poteka pri ne spreminjajoči se temperaturi: izotermna kompresija; izotermna sprememba ♪
  20.      izotópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izotop: izotopska separacija / izotopski generator ♪
  21.      izpádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi popuščenih vezi, stika padati iz naravnega, prvotnega položaja, mesta: knjigi izpadajo listi / lasje, zobje izpadajo ♦ lingv. polglasnik v sklanjatvi izpada 2. voj. delati izpade: ob napadih sovražnika so obkoljenci izpadali ● publ. iz tega motivnega okvira izpada le ena slika ne spada vanj, je motivno drugačna izpadajóč -a -e: izpadajoči lasje ♦ les. izpadajoča grča grča, ki ni vrasla v les ♪
  22.      izpáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na izpad: izpadni pojavi pri živčnih ljudeh / braniti izpadna vrata ◊ šport. izpadni korak korak, pri katerem je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena; urb. izpadna cesta cesta, ki povezuje središče mesta ali mestno magistralo z zunanjo cestno mrežo ♪
  23.      izpádnica  -e ž (ȃ) urb. cesta, ki povezuje središče mesta ali mestno magistralo z zunanjo cestno mrežo: novo naselje gradijo ob mestni izpadnici ♪
  24.      izpahníti  in izpáhniti -em, tudi izpáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. premakniti sklepno glavico iz sklepne jamice: izpahniti nogo v kolku / izpahniti si čeljust / ekspr. ne obrekuj ljudi, da se ti ne bo jezik izpahnil 2. redko potisniti navzven, naprej: izpahnil je brado in nekaj zamomljal / ekspr. ženska je včasih kar izpahnila oči izbuljila 3. redko izločiti, odstraniti (iz sadeža): izpahniti češpljam koščice // knjiž., ekspr. izključiti, izločiti: čutil je, da ga je mesto izpahnilo izpahníti se in izpáhniti se, tudi izpáhniti se izpustiti se: mozolji se izpahnejo; brezoseb. zaradi vročine se mu je izpahnilo na ustnicah izpáhnjen -a -o: naravnati izpahnjeno nogo; imel je velike, precej izpahnjene oči; prim. spahniti se ♪
  25.      izpahováti  -újem nedov. (á ȗ) redko potiskati navzven, naprej: izpahoval je brado ◊ lingv. izpahovati polglasnik izpahováti se izpuščati se: mozolji se mu izpahujejo po obrazu // redko delati se, pojavljati se: mehurčki se izpahujejo na vodni gladini; prim. spahovati se ♪

   6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA