Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jo (5.351-5.375) 
- hanóvrski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice ♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje ♪
- hanzeát -a m (ȃ) zgod. član Hanse ali meščan Hansi pripadajočega mesta: hamburški hanzeati ♪
- hanzeátski -a -o prid. (ȃ) zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci ♪
- harangírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., slabš. hujskati, ščuvati: spretno so harangirali proti napredni družbeni ureditvi / s svojo politiko harangirajo manjše narode ♪
- hardver tudi hardware -a [hárdvêr] m (ȃ-ȇ) elektr. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik, strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver ♪
- hárem -a m (ā) v muslimanskem okolju del hiše za žene: v harem ne smejo vstopiti tuji moški // vse žene harema: ima velik harem; na potovanje je šel z vsem haremom; pren., šalj. šef je ponosen na svoj harem ♪
- háremski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na harem: haremske žene / haremsko življenje ♪
- hárfa -e ž (ȃ) glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe ◊ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; muz. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke ♪
- harlekínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj harlekínsko prisl.: harlekinsko smešen ♪
- harmóničen -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati ♪
- harmóničnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo ♪
- harmoníja -e ž (ȋ) 1. ubranost, skladnost: vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v kolektivu; živeti v harmoniji 2. muz. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov // istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord: molova harmonija // nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta ♪
- harmónika -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice ♦ muz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika ♪
- harmonírati -am nedov. (ȋ) knjiž. skladati se, ujemati se: njuni nazori harmonirajo; barve lepo harmonirajo; figura harmonira z ozadjem ♪
- harmonizácija -e ž (á) glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju ♪
- harmonizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve 2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve harmonizíran -a -o: pesem, harmonizirana za moški zbor ♪
- harmónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni 2. redko harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil harmónsko prisl.: skladba je harmonsko bogata in sveža ♪
- harpúnar -ja m (ȗ) kdor meče harpuno ali strelja z njo: kitu se je približal čoln z veslači, krmarjem in harpunarjem ♪
- harpúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na harpuno: harpunska vrv / harpunski top top, s katerim se izstreli harpuna ♪
- hatišêrif -a m (ȇ) zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami ♪
- havájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Havaje: havajske pesmi / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih / Havajsko otočje ♪
- havánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Havano: havansko pristanišče / havanska cigara havana ♪
- havaríja -e ž (ȋ) poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo ♦ jur. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor ♪
- havarírati -am dov. in nedov. (ȋ) biti prizadet s havarijo: ladja je havarirala; pren., ekspr. njegovi dramski poskusi so havarirali zaradi sentimentalnosti junakov havaríran -a -o: havarirana ladja; havarirano letalo / havariran avtomobil karamboliran ♪
- hávbica -e ž (ȃ) voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic ♪
5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 
