Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (4.951-4.975)



  1.      goleníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na golenico: golenične mišice / usnjeni škornji s trdim goleničnim ščitom
  2.      golénji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na golen: golenja kost; golenja mišica ♦ med. golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah
  3.      gólf 1 -a m (ọ̑) športna igra na prostem, pri kateri spravljajo igralci krogle v jamice: igrati golf; igrišče, palice za golf / mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; neskl. pril.: golf klub
  4.      gólgotski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Golgoto ali golgoto: golgotski dogodek / golgotska pot
  5.      golíca  -e ž (í) 1. strm, s travo porasel svet, navadno nad gozdno mejo: golice so bile že pokrite s snegom // strmina, na kateri je bil posekan gozd: spustil se je po golici navzdol 2. pšenica, ki ima klasje brez res: sejati golico 3. neizpolnjena tiskovina: izpolniti golico; brzojavna, čekovna golica ◊ petr. kamnina ali ruda, ki je nekoliko pokrita z zemljo
  6.      goličávar  -ja m () lov. gams, ki živi v goličavah nad gozdno mejo
  7.      golíčiti  -im nedov.) gozd. posekati (gozd) do golega, do čistega: zdaj goličijo na onem hribu
  8.      golídrati  -am nedov. () ekspr. hitro, enolično govoriti: mehanično je golidral svojo zgodbo
  9.      golíti  -ím in gólim nedov. ( í, ọ́) odstranjevati dlake, perje: goliti prašiče; kokoši, ptiči se golijo / sekali so veje in golili debla belili, lupili golíti se menjavati dlako: krava se goli
  10.      goljufáti  -ám nedov.) okoriščati se z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: trdil je, da ga v trgovini zelo goljufajo; goljufati pri tehtanju // ekspr. biti neiskren do koga, varati: dolgo ni vedel, da ga dekle goljufa z drugim / upanje jih ni goljufalo
  11.      goljúfen  -fna -o prid. (ū) nanašajoč se na goljufe ali goljufanje: goljufna igra, trgovina / star. goljufne besede goljufive
  12.      goljufíca  -e ž (í) ženska, ki goljufa: imeli so jo za goljufico
  13.      goljufíja  -e ž () okoriščanje z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: obsojen je bil zaradi goljufije; dobiti kaj z goljufijo; bankrot, poneverba in goljufija / ekspr. to je navadna goljufija
  14.      goljufívka  -e ž () ženska, ki (rada) goljufa: niso se marale družiti z njo, ker je bila goljufivka
  15.      gólman  -a m (ọ̑) šport. igralec, ki brani gol; vratar: golman je s svojo igro navdušil gledalce; prekršek nad golmanom
  16.      golo...  prvi del zloženk nanašajoč se na gol prid.: golobrad, gologlav, golosemenka
  17.      golób  -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑) domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob // samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice ● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobitilov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis
  18.      golóbji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na golobe: golobje jajce / golobja obara, rižota; pren. golobje življenje med štirimi stenami // knjiž. ki izraža, kaže milino, krotkost: pogledala ga je s svojimi golobjimi očmi golóbje prisl.: obleka golobje sive barve
  19.      golomráznica  -e ž () star. mraz brez snega: vdihavati jutranjo golomraznico
  20.      goloseménka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae
  21.      golovrát  in golovràt -áta -o prid. (; á) ki ima gol vrat: golovrata ženska / pri hiši imajo skoraj same golovrate kokoši
  22.      góltati  -am [t] nedov. (ọ́) 1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: bil je zelo lačen, zato je kosilo kar goltal; golta žgance; nenasitno goltati // ekspr. požirati: kar cele kose mesa golta; grlo ga boli in le s težavo golta slino / plamen je goltal papirje / vsak dan golta tablete za živce uživa, jemljeekspr. goltal jo je z očmi, s pogledi poželjivo jo je ogledoval 2. ekspr., redko zadrževati, premagovati: goltati gnev, jezo / goltati solze goltáje: goltaje se je zalival z vinom goltač -a -e: gledal je v goltajoči plamen
  23.      gólten  -tna -o [t] prid. (ọ̑; drugi pomen ọ̄) 1. nanašajoč se na golt: goltna bezgavka / spregovoril je s tihim, goltnim glasom 2. star. požrešen: bil je zelo golten
  24.      gomazéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: po cestah gomazijo ljudje; mravlje so gomazele po listih / v mesu so gomazeli črvi / brezoseb., ekspr.: na smetišču je gomazelo (od) podgan bilo jih je zelo veliko; v potoku je bilo toliko rib, da je kar gomazelo; pren., ekspr. čudne misli mi gomazijo po glavi 2. z dajalnikom imeti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: od groze so mu gomazeli mravljinci po hrbtu; brezoseb. od strahu mu je gomazelo po telesu gomazèč -éča -e: gomazeče mravlje; stal je sredi gomazeče množice
  25.      gomezljáti  -ám [mǝz in mez] nedov.) nav. 3. os., ekspr. gomazeti: črvi gomezljajo po mesu / brezoseb. vse je gomezljalo (od) mravelj

   4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA