Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (4.776-4.800)


  1.      ginekolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ginekologe ali ginekologijo: ginekološki pregled; nuditi ginekološko pomoč / ginekološki dispanzer / ginekološki kongres ginekolóško prisl.: ginekološko pregledati pacientko ♪
  2.      gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
  3.      gínjenost  -i ž (ȋ) ganjenost: obšla jo je rahla ginjenost; ginjenosti ni mogel skriti; ves je prevzet od ginjenosti / solze ginjenosti ♪
  4.      ginljívost  -i ž (í) star. ganljivost: prevzela jo je ginljivost njegovih besed ♪
  5.      gípsati  -am nedov. (í) pog. delati z mavcem, mavčiti: v mavčarni gipsajo / gipsati razpoke v steni ♪
  6.      girokómpas  in girokompás tudi žirokómpas tudi žirokompás -a [prvi obliki tudi ži-] m (ọ̑; ȃ) navt. kompas z giroskopom: girokompas krmari ladjo ♪
  7.      giroskópski  tudi žiroskópski -a -o [prva oblika tudi ži-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na giroskop: giroskopske naprave / giroskopsko gibanje ♦ navt. giroskopski kompas girokompas ♪
  8.      gizdalínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gizdaline: nosil je tesno gizdalinsko obleko; gizdalinsko vedenje / gizdalinski častniki gizdalínsko prisl.: gizdalinsko oblečen fant ♪
  9.      gízdavost  in gizdávost -i ž (í; á) raba peša lastnost, značilnost človeka, ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: motila jo je njegova gizdavost / rad je imel eleganco, sovražil pa je gizdavost; ženska gizdavost ♪
  10.      glaciálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glacial: jezero glacialnega izvora; glacialni relikti / glacialna doba glacial ♦ geogr. glacialna erozija erozija zaradi delovanja ledenika ♪
  11.      glaciológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za glaciologijo: geologi in glaciologi ♪
  12.      glaciologíja  -e ž (ȋ) veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti ♪
  13.      glaciolóški  -a -o prid. (ọ̑) geogr. nanašajoč se na glaciologe ali glaciologijo: glaciološke raziskave; glaciološka dognanja ♪
  14.      gládek  -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev ● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben ◊ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu ∙ gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja ♪
  15.      gládež 2 -a m (ȃ) priprava za glajenje površine; gladilnik: leseni gladež ◊ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo ♪
  16.      gladiátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gladiatorje: gladiatorsko orožje / gladiatorske igre ♪
  17.      gláditi  -im nedov., tudi gladíla (á ȃ) 1. delati kaj gladko, ravno: gladiti les, papir, površino / star. gladiti perilo likati; pren. spretno je gladila pot njegovim načrtom // slovnično, stilno izboljševati: gladiti jezik; skrbno je gladil prevod 2. premikati roko po čem: v zadregi je gladila prt na mizi; gladiti se po glavi; samovšečno si je gladil dolgo brado // ljubkujoče premikati roko po čem; božati: gladila ga je po laseh; nežno je gladila otroka po licu ● ekspr. v šoli so otroka trdo prijeli, doma so ga pa gladili so z njim prizanesljivo ravnali; ekspr. gladiti spore poravnavati gladèč -éča -e: gladeč si brado s prsti glájen -a -o tudi glajèn -êna -o: pohištvo iz temnega glajenega lesa ♪
  18.      gladko...  prvi del zloženk nanašajoč se na gladek: gladkobesednost, gladkoceven, gladkodlak, gladkolusk ♪
  19.      gládkost  -i ž (á) lastnost, značilnost gladkega: mehkost, gladkost, hrapavost površine; gladkost in lesk poda / s prirojeno gladkostjo je obvladoval položaj ♪
  20.      gladováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. živeti v pomanjkanju hrane; stradati: dovolj hrane smo dobili, ne bomo več gladovali; po zadnjih podatkih gladujeta dve tretjini ljudi // z določenim namenom ne uživati jedi: namenila se je gladovati, da bi shujšala; sklenili so gladovati, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve 2. redko čutiti potrebo po jedi; biti lačen: preveč so gladovali, da bi mogli iti še naprej; deček je večkrat gladoval gladujóč -a -e: gladujoča množica ♪
  21.      gladovnják  -a m (á) nar. lačen človek: mati je hitela domov, kjer jo je čakala kopica gladovnjakov / okrog kuhinje so še oprezali najhujši gladovnjaki požrešneži, nenasitneži ♪
  22.      glágol  -a m (á) lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; končno dovršni glagol ki izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nepravilni glagoli; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom v odvisnem sklonu; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪
  23.      glagoljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagoljaše ali glagoljaštvo: glagoljaške knjige / glagoljaški duhovnik glagoljaš ♪
  24.      glágolski 1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagol: glagolska raba; glagolsko dejanje / glagolski način; glagolski samostalnik; glagolski vid; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način ♪
  25.      glágolski 2 -a -o prid. (á) nanašajoč se na glagolico: glagolske črke; glagolska pisava / glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici ♪

   4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA