Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (4.656-4.680)


  1.      garancíja  tudi garáncija -e ž (ȋ; á) porokova obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti; jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti garancijo za najetje kredita; pren. to je garancija za lepšo bodočnost; dal je garancijo, da bo stvar v redu potekla // trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: garancija poteče že čez nekaj mesecev; hladilnik ima enoletno garancijo; pog. pralni stroj je še pod garancijo ♪
  2.      garancíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garancijo; jamstven, poroštven: garancijska izjava / garancijska doba / garancijska popravila strojev / vsak aparat ima tudi garancijski list; za potovanje v nekatere države je potrebno garancijsko pismo pismena izjava iz tuje države, da je obiskovalcu zagotovljena oskrba ♪
  3.      garánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na garante ali garancijo: garantno pismo / vozilo v garantni dobi garancijski dobi ♪
  4.      garantírati  -am dov. in nedov. (ȋ) obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: material za proizvodnjo so jim garantirali; ne morejo garantirati, da se jim ne bo nič zgodilo // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: tovarna garantira (za) svoje izdelke ● ekspr. slabo boš končal, to ti garantiram o tem sem trdno prepričan garantíran -a -o: garantirani izdelki / garantirana preskrba ♪
  5.      garáti  -ám nedov. (á ȃ) zelo veliko, naporno delati, zlasti fizično: hlapec je garal vse življenje; leta in leta so garali tovarnarjem; vse dni gara na polju; pri tej hiši garajo noč in dan; gara ko (črna) živina / ekspr. v uradu gara za tri ♪
  6.      garážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na garažo: podjetje izdeluje tudi garažna vrata / garažni objekt ima okoli sto garažnih boksov / garažni prostor ♪
  7.      gárda  -e ž (ȃ) 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej ♦ zgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde ♪
  8.      gárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gardo: gardni oficir; gardne enote / nositi gardno uniformo ♪
  9.      garderóben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na garderobo: garderobna stena / garderobni listek / garderobna omara ♪
  10.      gáre  gár ž mn. (á ȃ) 1. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: vleči gare; na garah je pripeljal deteljo; branjevske gare // slabš. voz: v tistih garah se kar naprej prevaža 2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: nametati seno v gare ♪
  11.      gargánija  -e ž (á) nar. zahodno rebula: zasaditi vinograd z garganijo / piti garganijo ♪
  12.      garibaldínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garibaldince: garibaldinska zastava / nosil je garibaldinski klobuk ♪
  13.      gárjavost  -i ž (á) garje: garjavost se je razširila / zaradi garjavosti se ga izogibajo ♪
  14.      gárje  gárij ž mn. (á ȃ) zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci: imeti, nalesti garje; odpraviti garje; ovčje garje ♪
  15.      garnitúra  -e ž (ȗ) navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture; usnjena klubska garnitura; garnitura ključev za avto; garnitura spodnjega perila; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne 2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur; najmlajša garnitura igralcev; oblast je prevzela garnitura plačancev ◊ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti; tisk. črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod; potniška garnitura ♪
  16.      garnizíja  -e ž (ȋ) voj. vse vojaške enote v kakem kraju: praznik mestne garnizije; poveljnik garnizije / čete so zamenjale garnizijo garnizon ♪
  17.      garnizíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garnizijo: garnizijski vojak; garnizijsko poveljstvo / garnizijsko mesto v zaledju fronte ♪
  18.      gártroža  -e ž (á) star. vrtnica: gartrože že cvetejo; na vrtu imajo polno gartrož / utrgati rdečo gartrožo; nevesta je bila lepa ko gartroža ♪
  19.      gasílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gasilce: gasilska četa je prispela še pravočasno; gasilska uniforma; gasilske vaje; gasilska veselica; gasilsko društvo / v vasi imajo nov gasilski dom / gasilski avto; gasilska brizgalna gasilna brizgalna ♪
  20.      gasílstvo  -a s (ȋ) dejavnost gasilcev: razmah gasilstva; zakon o prostovoljnem gasilstvu / tukajšnje gasilstvo se je dobro pripravilo na akcijo gasilci, gasilska četa ♪
  21.      gasíti  -ím nedov. (ȋ í) ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar; vsa vas je gasila gorečo hišo; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače ♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti gasíti se redko ugašati: iskre so se gasile v noči gašèn -êna -o: gašeno apno ♪
  22.      gastáld  -a m (ȃ) zgod. upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo ♪
  23.      gastronóm  -a m (ọ̑) kdor se poklicno ukvarja z gastronomijo: vprašati za nasvet gastronoma / kosilo bi zadovoljilo tudi najbolj izbirčnega gastronoma sladokusca, gurmana ♪
  24.      gastronómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gastronome ali gastronomijo: razvijati gastronomsko kulturo; gastronomska razstava kulinarična / gastronomski užitek ♪
  25.      gastroskóp  tudi gastroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) priprava za opazovanje notranjosti želodca ♪

   4.531 4.556 4.581 4.606 4.631 4.656 4.681 4.706 4.731 4.756  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA