Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (4.176-4.200)


  1.      evolucionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evolucioniste ali evolucionizem: evolucionistični nauk ♪
  2.      evolvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi evolventni zobje zobje, ki imajo obliko evolvente ♪
  3.      evrázijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Evropo in Azijo kot celoto: evrazijska celina / evrazijski značaj Sovjetske zveze ♪
  4.      evropéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Evropejce: to niso ameriški, ampak evropejski običaji / v svojih esejih in umetniških delih je popolnoma evropejski / star. evropejske dežele evropske ♪
  5.      evrópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan ♪
  6.      evrovizíja  -e ž (ȋ) skupnost zahodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev evrovizije / prireditev bo prenašala evrovizija / pog. gledati evrovizijo program te skupnosti ♪
  7.      evrovizíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na evrovizijo: evrovizijski prenos, program; prireditev bo prenašala evrovizijska mreža ♪
  8.      evtanazíja  -e ž (ȋ) med. pospešitev smrti iz usmiljenja: obsojati, zagovarjati evtanazijo ♪
  9.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani ♪
  10.      fá  m neskl., tudi fá fája (ȃ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton f ali četrto stopnjo v lestvici ♪
  11.      fabiánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fabianizem: fabiansko gibanje / fabianska stališča ♪
  12.      fabricírati  -am nedov. (ȋ) redko izdelovati, proizvajati: teh aparatov pri nas še ne fabriciramo // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelovati: te cenene predmete fabricirajo kar na tekočem traku; pren. fabricirati laži; šola ne sme fabricirati samo uradnikov ♪
  13.      fábrika  in fabríka -e ž (á; ȋ) pog. tovarna: delati v fabriki; v kraju je veliko fabrik z visokimi dimniki / ljudje s kmetov so odhajali v fabrike in rudnike / ekspr. celo fabriko ima na svoji strani vse ljudi, ki tam delajo ♪
  14.      fábriški  in fabríški -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na fabriko; tovarniški: fabriški dimniki; fabriška sirena / fabriški delavec / fabriški izdelek ♪
  15.      fábula  -e ž (ȃ) 1. lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu, zgodba: fabula obravnava sodno preiskavo; izvirna, realistična fabula; fabula romana; nit fabule // nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same fabule 2. zastar. basen: Volkmerjeve fabule in pesmi ♪
  16.      fabulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena ♪
  17.      fabulatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove ♪
  18.      fabulístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na fabulo: fabulistični elementi v literarnem delu; obdelava fabulistične snovi; fabulistično ogrodje povesti / pisatelj ima izrazit fabulistični dar pripovedni ♪
  19.      fading  tudi feding -a [féd-] m (ẹ̑) rad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja: fadingi motijo televizijski sprejem; prizadevanje za zmanjševanje fadinga ♪
  20.      fafljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. goreti z zaganjajočim se plamenom: na ognjišču faflja ogenj 2. nerazločno govoriti s prizvokom, ki je podoben glasu f: slabo smo ga razumeli, ker je fafljal ♪
  21.      fagocitóza  -e ž (ọ̑) biol. uničevanje tujih snovi v človeškem ali živalskem organizmu, ki ga opravljajo fagociti: snovi v serumu olajšujejo fagocitozo bakterij ♪
  22.      fajánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fajanso: fajančna obloga, posoda / fajančna tovarna ♪
  23.      fájgeljček  -čka [gǝl] m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od fajgelj: nageljni in fajgeljčki že cvetejo ♪
  24.      fakín  -a m (ȋ) 1. slabš. malovreden, postopaški človek: raztrgan fakin; to je fakin / kot psovka kod si se klatil, fakin 2. nar. primorsko nosač, težak: fakini ves dan nosijo vreče ♪
  25.      fakínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fakine: bil je bolj fakinskega značaja; fakinsko vedenje / zaradi slabotnosti ni bil za težko fakinsko delo ♪

   4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA