Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (3.076-3.100)



  1.      dispozicíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dispozicijo: dispozicijska teorija o vzrokih zločinstva / dispozicijski črteži ◊ ekon. dispozicijski fond fond, s katerim vodilni organi prosto razpolagajo
  2.      dispropórc  -a m (ọ̑) nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost: kompozicijski disproporci; disproporci v obsežnosti posameznih člankov / disproporc med rastjo proizvodnje in kupno močjo; disproporci v gospodarskem razvoju / odpravljati disproporce pri delitvi sredstev za pedagoške storitve razlike, neenotnosti
  3.      distánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na distanco: distančno presojanje stvari ♦ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih; geom. distančni obrazec obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu
  4.      distingvíranost  -i ž () knjiž. imenitnost, odličnost, izbranost: bahajo se s svojo distingviranostjo in gostoljubjem
  5.      distonírati  -am dov. in nedov. () muz. zgrešiti pravilno intonacijo pri petju ali igranju: solist je precej distoniral; soprani so v višini distonirali
  6.      distribúcija  -e ž (ú) organizirano razdeljevanje surovin, blaga: proizvodnja in distribucija blaga, knjig; dobra organizacija distribucije; podjetje za distribucijo filmov / dohodek od distribucije // razdeljevanje, razpošiljanje: sistem za brezžično distribucijo električne energije // publ. distribucijsko podjetje: lani so naše distribucije kupile nekaj odličnih filmov ◊ lingv. distribucija razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku; porazdelitev, razvrstitev; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti
  7.      distribucíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na distribucijo, razdeljevalen: distribucijsko in kinematografsko omrežje; distribucijsko podjetje / distribucijske naprave ♦ mat. distribucijski zakon distributivnostni zakon
  8.      distribuírati  -am nedov. in dov. () opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati: distribuirati narodni dohodek v državnem proračunu; distribuirati proizvode / distribuirati filme
  9.      distributêr  -ja m () kdor opravlja distribucijo: prodati film tujim distributerjem; filmski distributerji; distributerji bencina
  10.      distributêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na distributerje: distributerski posli
  11.      distributíven  -vna -o prid. () ki opravlja distribucijo: slaba organizacija distributivnega aparata; distributivno omrežje
  12.      distributívnost  -i ž () mat. lastnost množenja, da se lahko eden izmed faktorjev razčleni in posamezni členi množijo: zakon distributivnosti
  13.      dišáti  -ím nedov. (á í) 1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši // oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po dimu; vino diši po sodu; brezoseb. v sobi je dišalo po jabolkih ∙ ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen // evfem. zaudarjati, smrdeti: salama že diši; brezoseb. iz ust mu diši 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: ta beseda diši po čitalniški dobi; zavračal je vse, kar je dišalo po razkošju; brezoseb.: diši po snegu; že takrat je močno dišalo po vojni 3. z dajalnikom vzbujati željo, mikati: cigareta mu še nikoli ni tako dišala; hudo je bolan, saj mu še vino ne diši / ekspr.: delo mu ne diši; ni mu dišalo, da bi šel v mesto 4. preh., zastar. vohati, duhati: mačka diši miš dišèč -éča -e: dišeč po kadilu; dišeče seno; prijetno dišeč dim / dišeča sol ♦ bot. dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; dišeči volčin grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti, Daphne cneorum; dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata; vrtn. dišeči grahor
  14.      dišáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na dišavo: dišavne rastline; dišavna zelišča / dišavna sol, voda / dišavna posoda
  15.      díti  díjem nedov.) zastar. 1. rahlo pihati, pihljati: sapica dije; pren. iz nje dije toplina 2. dišati, dehteti: cvetlice dijejostar. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi
  16.      ditirámbski  -a -o prid. () nanašajoč se na ditiramb: ditirambski zbori / ditirambska pesem / knjiž. ditirambska hvala navdušena, zanosna
  17.      divergénca  -e ž (ẹ̑) nastanek razlik, ki razdelijo kaj enotnega, razhajanje: prišlo je do divergence v razvoju // take razlike: opredeliti svoje nazorske divergence / v kompoziciji je opaziti stilne divergence ◊ biol. razvoj organizmov iste vrste v različne smeri
  18.      divergénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz. divergentni žarki žarki, ki se razhajajo; mat. divergentna vrsta vrsta, pri kateri zaporedje delnih vsot nima limite
  19.      divergírati  -am nedov. () knjiž. biti ali postajati vedno bolj različen; iti narazen, razhajati se: življenjske poti nekdanjih sodelavcev divergirajo / divergirati v mišljenju ◊ biol. razvijati se v različne smeri
  20.      diverzánt  -a m (ā á) kdor naredi, dela diverzije: diverzanti so minirali most / vtihotapljati v državo špijone in diverzante
  21.      diverzántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na diverzante: diverzantska akcija; diverzantska skupina / diverzantski način bojevanja; diverzantska sredstva
  22.      diverzíja  -e ž () vojaška uničevalna akcija na sovražnikovem ozemlju: glavno taktično sredstvo sta bili takrat zaseda in diverzija; diverzantska trojka je izvedla diverzijo; pren. ideološke, politične diverzije // voj. samostojna vojaška akcija, ki ima namen odvrniti sovražnikovo pozornost od glavnega bojišča: izvesti diverzijo z izkrcavanjem na atlantski obali
  23.      dividénden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dividende: dividendni papirji / dividendni sklad
  24.      dividírati  -am nedov. in dov. () mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja; deliti: dividirati tisoč s pet
  25.      divizíja  -e ž () vojaška enota iz več polkov raznih rodov vojske: formirati divizijo; oklopna, pehotna divizija; poveljnik divizije; štab divizije

   2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA