Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (26.781-26.805)


  1.      zíd  -a in -ú m, mn. zidóvi (ȋ) 1. vsak od delov stavbe, narejen z gradbenim materialom, zlasti z zidaki, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: v kleti so zidovi vlažni; porušiti, sezidati zid; krogla je prebila zid; pomakniti posteljo do zida, k zidu; obesiti sliko na zid; zabiti žebelj v zid; betonski, opečnat zid; stavba z debelimi zidovi; odprtina, razpoka v zidu; bled kot zid / hišni zid; samostanski, tovarniški zidovi / čelni zid pročelje; notranji, zunanji zidovi hiše; predelni, temeljni zid; slepi zid brez oken, odprtin / obrnil se je k zidu in zaspal k steni // temu podoben samostojen objekt: parceli je ločil zid; postaviti zid okrog gnojišča; obdati, zapreti z zidom; nizek, visok zid; vodoraven zid pred odprtino kmečke peči; gore stojijo kot zid med obema pokrajinama / obrambni, požarni, zaščitni zid; pokopališki, vrtni zid; zid proti vetru / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom / ekspr.: množica je naredila živi zid; zid strmih hribov; pren., ekspr. obdaja jo gluhi zid samote 2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti zida med njima; predlagal je veliko izboljšav, a je naletel na zid niso ga poslušali, upoštevali / z oslabljenim pomenom: loči ju zid predsodkov predsodki; med njima se je vzdigoval zid nezaupanja, odtujenosti ● ekspr. govoriti zidu prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. postaviti koga pred zid obsoditi na smrt z ustrelitvijo; hoteti, riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje; ekspr. med njima je kitajski zid velika ovira, zapreka; ekspr. naveličan je mestnih zidov življenja v mestu; ekspr. vedno je želel imeti svoje štiri zidove bivališče, dom; ekspr. okrog sebe je sezidal visok zid postal je nedostopen; prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka; gluh je kot zid popolnoma, zelo ◊ arhit. kiklopski zid iz velikih, grobo obdelanih kamnov s prilegajočimi se ploskvami; grad. ojačevalni zid ki povzroča večjo nosilnost; podporni zid ki preprečuje premik zemlje, materiala; polnilni zid s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; teh. nosilni zid ♪
  2.      zidaríja  -e ž (ȋ) ekspr. zidanje: spet se je lotil zidarije / ogledali so si njegovo zidarijo ♪
  3.      zidáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z zidanjem: ima kmetijo in še zidari / čez poletje hodi zidarit ♪
  4.      zidárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zidarje ali zidarstvo: zidarsko delo / zidarski mojster, pomočnik / zidarska žlica; zidarsko kladivo ♦ grad. zidarski oder navadno manjši oder iz koz in desk; obrt. zidarski izravnalnik priprava za izravnavanje navadno z malto ometane površine ♪
  5.      zídati  tudi zidáti -am nedov. (í á í) 1. s polaganjem gradbenega materiala, zlasti zidakov, v vrste navpično eno na drugo delati, da kaj nastaja: začeli so zidati; zidati na betonske temelje; zidati s kamnom, z opeko; ta zidar dobro, hitro zida / zidati hišo, skladišče; zidati peč / ekspr. kdaj boste začeli zidati? Jutri, če pridejo zidarji kdaj se bo pri vas začela zidava, gradnja; pog. cerkev je zidal znani arhitekt naredil zanjo načrte, vodil gradnjo; ekspr. občina bo zidala šolo v svoji režiji s svojimi sredstvi in delavci; pog. zidala bosta gradila bosta svojo hišo; brezoseb. tisti čas se je veliko zidalo / zidati zid 2. ekspr. sestavljati, tvoriti celoto iz delov; graditi: avtor zida stavek pregledno in smiselno; zidati svoj filozofski sistem 3. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč; graditi: svoje pesmi zida na ljudskem izročilu; zidati družbo na demokratičnih temeljih ● začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem; publ. zidati na človeka upati, da bo kaj dosegel; zaupati vanj; knjiž. zidati na skalo ustvarjati kaj na dovolj zanesljivi, trdni osnovi zídan -a -o: zidani štedilnik; spodnji del hiše je zidan, zgornji pa lesen; v dve nadstropji zidana stavba dvonadstropna ♪
  6.      zídec  -dca m (ȋ) 1. manjšalnica od zid: ograditi vrt z zidcem / ded je hranil časopise na okenskem zidcu zidani polici pod oknom; zidec pri peči zapeček 2. arhit. iz stene izstopajoči del zidu za okras: pročelje je polno zidcev in drugih okraskov; zobčasti zidci in stolpiči nadzidki / venčni zidec ki oklepa stavbo ♪
  7.      zíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zid: zidni omet; zidna ploskev / zidna razpoka, vdolbina; zidna vlaga / zidni vijak; zidni vložek; zidne barve; strešna in zidna opeka / zidni časopis stenski časopis ♦ teh. zidna konzola; um. zidno slikarstvo stensko slikarstvo ♪
  8.      zídič  -a m (ȋ) knjiž. zidek, zidec: ob večerih posedajo na zidiču pred hišo ♪
  9.      zigrávati  -am nedov. (ȃ) star. vzigravati: mišice mu zigravajo / srce ji je začelo hitreje zigravati biti / v očeh mu zigrava poreden smeh / konj ni divji, samo zigrava se / otroci se zigravajo na dvorišču ♪
  10.      zijáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): avtomobilska vrata zijajo / čevlji so zijali, da so se videli prsti so imeli podplat odtrgan od zgornjega dela // biti razmeroma široko odprt: okna zijajo in vrata so sneta s tečajev / rana zija; kopalna kad pri dnu zija je počena; razpoke v zemlji zijajo vsak dan bolj so vsak dan večje // s prislovnim določilom biti kje z vidno odprtino, praznino: v strehi zijajo luknje; košare in sodi so prazni zijali po shrambah 2. ekspr., s prislovnim določilom biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: okenske odprtine so črne zijale v nas; pod njim je zijal prepad 3. slabš. imeti odprta usta, kljun: ne zijaj, zapri usta; kokoš zija od žeje // zehati: ves večer že zija 4. slabš. nepremično, navadno radovedno gledati: ustavil se je in zijal; zijati okrog sebe; kaj tako zijaš vame, za njo / oči topo zijajo 5. slabš. kričati, vpiti: kaj tako zijaš, saj nismo gluhi; zijati nad kom ● slabš. to bo zijal, ko pride bo začuden, presenečen; ekspr. zijati od začudenja biti zelo začuden; slabš. že spet zija v časopis bere časopis; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; slabš. zija kot tele v nova vrata gleda zelo neumno ali začudeno; preg. čim več ima, po več zija tem več bi hotel imeti zijáje: zijaje ga je poslušala zijajóč -a -e: zijajoči gobci pošasti; zijajoča rana, razpoka ♪
  11.      zíljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ziljo: ziljski breg / ziljska inačica pesmi; ziljsko narečje ♦ etn. ziljski rej; ziljsko štehvanje ♪
  12.      zíma  -e ž (í) 1. del leta med jesenjo in pomladjo: zima se bliža, mineva; nekatere živali zimo prespijo; zime preživlja ob morju; do zime bo hiša vseljiva; vrnil se je sredi zime; dolga, huda, mila, mrzla, suha zima; letošnja zima je bila zelo snežena; ekspr. to je prava ruska zima zelo mrzla / ekspr.: dnevi so hladni, v zimo gremo; jesen se je nagnila v zimo / čez zimo dela zobotrebce; zelenjava za čez zimo; na zimo se vračajo domov ob koncu jeseni ali v začetku zime; v toplejših zimah se porabi manj kurjave; star. potok v zimi zamrzne pozimi; prebiti se skozi zimo; zgodilo se je lansko zimo, knjiž. lanske zime ♦ astr. astronomska zima doba od zimskega sončnega obrata do pomladanskega enakonočja // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bila že pomlad, v hribih pa še zima; zgodnja zima / zunaj je zima zimsko vreme; ekspr. v kakšno zimo sem prišel; pren., knjiž. v njegovem srcu je bila zima 2. ekspr., s prilastkom doba popolnega upada življenjske moči: roman popisuje pomlad, poletje, jesen in zimo glavnega junaka / življenjska zima ● star. obleci se, na vozu bo zima hladno, mrzlo; ekspr. zima se že oglaša vremenske razmere kažejo na bližnji začetek zime; ekspr. zima je pred vrati bo nastopila v najkrajšem času; star. v letu in zimi je enako oblečen zmeraj; preg. če spomladi grmi, se zima ponovi ♪
  13.      zímiti  -im nedov. (ȋ ȋ) knjiž. preživljati zimo; prezimovati: dežela, kjer zimijo lastovke; pripraviti rastline, da lahko dobro zimijo ♪
  14.      zimíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. shranjevati čez zimo: nageljne zimijo v svetlih prostorih ♪
  15.      zimovalíšče  -a s (í) 1. knjiž. kraj, prostor, kjer kdo prezimuje; prezimovališče: poiskati si zimovališče / ptice se vračajo iz zimovališč / zimovališče ladij 2. publ. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje zimskega oddiha, zimskih počitnic: razvoj letovišč in zimovališč ♪
  16.      zimováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. preživljati zimo; prezimovati: zimovati na morju / v toplejših zimah te ptice zimujejo doma 2. publ. preživljati zimski oddih, zimske počitnice (zunaj stalnega bivališča): zimovati v gorah, v smučarskem središču; zimovati in letovati ♪
  17.      zímski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na zimo: bil je mrzel zimski dan; zimski meseci / zasnežena zimska pokrajina / žival ima že zimsko dlako; zimske gume globoko narezane gume; zimska obleka; zimske zaloge (hrane); zimska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje čez zimo / zimske (šolske) počitnice / zimski čas // nav. ekspr. značilen za zimo: pravo zimsko vreme je, čeprav je že pomlad / zimski mraz; hladno zimsko sonce ● zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; zimski športi smučanje, drsanje, sankanje; ekspr. zimsko veselje sneg; igre na snegu ◊ agr. čas zimskega počitka čas od odpadanja listja do brstenja; astr. zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; bot. zimska kolobarnica užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom, Tricholoma portentosum; čeb. zimska gruča gruča, v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; gastr. zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine; gozd. zimska sečnja; strojn. zimsko olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za zimski čas; šol. zimski semester; šport. zimska olimpiada olimpiada, ki obsega zimske olimpijske športe; vrtn. zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje; zimska solata solata, ki se seje jeseni in prezimi na prostem; zool. zimska raca rjavkasta raca, ki gnezdi v tundri, Clangula hyemalis; zimsko spanje medveda zímsko prisl.: zimsko hladno; biti zimsko oblečen ♪
  18.      zímskošpórten  -tna -o prid. (í-ọ̑) nanašajoč se na zimski šport: zimskošportna prireditev / zimskošportne naprave; trgovina z zimskošportnimi oblačili / zimskošportno središče ♪
  19.      zímzelen  -a m (ȋ) plazeča se rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti: vejica zimzelena ♦ bot. mali ali navadni zimzelen plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti, Vinca minor ♪
  20.      zímzelèn  -êna -o prid. (ȋ-ȅ ȋ-é) ki mu jeseni listi ne odpadejo: zimzelen grm; te rastline so zimzelene / zimzeleni gozd / zimzeleni list ∙ ekspr. zimzelene melodije dolgo časa priljubljene ♦ bot. zimzeleni gornik brusnici podobna gorska rastlina z usnjatimi, zdravilnimi listi in rdečimi jagodami, Arctostaphylos uva-ursi ♪
  21.      zíniti  -em dov. (í ȋ) 1. odpreti usta, kljun: zinil je in ugriznil; ziniti od začudenja; široko ziniti ∙ ekspr. čevelj mu je zinil, da se vidijo prsti podplat se mu je odtrgal od zgornjega dela; dan se je podaljšal za toliko, kolikor petelin zine malo se že pozna, da je dan daljši 2. ekspr. reči, povedati: premisli, kaj boš zinil; v pijanosti marsikaj zine; niti besede ni zinil / ni zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja ♪
  22.      zíti se  zídem se dov., zíšel se zíšla se (í) zastar. sniti se: fantje se zidejo na vasi; zišli so se v mestu ♪
  23.      zjásniti  -im in zjasníti -ím dov., zjásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. redko narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo; razjasniti: zjasniti skrivnost; stvari so se zjasnile v nekaj dneh / zjasnil ti bom, kako se je to zgodilo pojasnil 2. knjiž. narediti jasno, razumljivo: pisatelj je z leti zjasnil svojo izpoved / zjasniti svoj odnos do dela, družine zjásniti se, in zjasníti se 1. s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zjasnilo se mu je, zakaj ga niso spoznali; nenadoma, v trenutku se mu je zjasnilo, kaj hočejo 2. postati bolj določen, opredeljen, razviden: misel se je zjasnila ● ekspr. v glavi se mu je zjasnilo prišel je k zavesti, razsodnosti zjásnjen -a -o: zjasnjeni nazori ♪
  24.      zjútraj  prisl. (ú) v času od svita do dopoldneva: v šolo hodi zjutraj; zjutraj ga bom poklical; zdravilo mora jemati zjutraj, opoldne in zvečer; pridite jutri zjutraj; s poukom začnejo ob osmih zjutraj; bedel je do štirih zjutraj; vstajati zgodaj zjutraj / od zjutraj te že čakajo; ekspr. delati od zjutraj do noči od jutra ● ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo ♪
  25.      zjútranji  -a -e prid. (ú) star. jutranji: zjutranja megla; vstal je pred zjutranjo zarjo / zjutranji sprehod; zjutranja maša ♪

   26.656 26.681 26.706 26.731 26.756 26.781 26.806 26.831 26.856 26.881  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA