Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (23.356-23.380)


  1.      tripanosóm  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi; tripanosoma ♪
  2.      tripanosóma  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi, Trypanosomidae: tripanosome so povzročitelji spalne bolezni ♪
  3.      triplírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. delati trikrat tolikšno: triplirati zmogljivost skladišča 2. trikrat, na treh mestih opravljati isto delo: triplirati raziskavo / nekatere funkcije se triplirajo ♪
  4.      trípóljen  -jna -o prid. (ȋ-ọ̑) agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo: dvopoljno in tripoljno gospodarstvo ♪
  5.      tripóljski  in trípoljski -a -o prid. (ọ̑; ȋ) arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini: tripoljska keramika / tripoljska kultura ♪
  6.      trípót  prisl. (ȋ-ọ̑) star. trikrat: tripot kopati; tripot zapovrstjo ♪
  7.      tríptik  -a m (ȋ) avt. dokument za enkratni, začasni uvoz vozila v tujo državo brez plačila carine: izdati, pokazati triptik; triptik in karnet ♪
  8.      trirób  -a m (ọ̑) geom. tvorba iz poltrakov, ki potekajo iz skupnega krajišča in ne ležijo na isti ravnini, in ravnih ploskev med dvema in dvema poltrakoma ♪
  9.      trístòp  -ópa m (ȋ-ȍ ȋ-ọ̄) vrsta iz treh vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi tristop je odkorakal; iti v tristopih ♪
  10.      trístópen  -pna -o prid. (ȋ-ọ̑) 1. nanašajoč se na tristop: tristopne kolone 2. tristopenjski: tristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz treh stopic: tristopni verz ♪
  11.      trístôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȋ-ō) ki ima tri stopnje: tristopenjski razvoj ◊ jur. tristopenjski sistem sistem sodstva s tremi (instančnimi) stopnjami; strojn. tristopenjski kompresor kompresor, ki deluje v treh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; tristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na tri različne vrtilne hitrosti; šol. tristopenjski študij do 1980 zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v treh stopnjah; teh. tristopenjska raketa raketa, ki ima tri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim ♪
  12.      trístránski  -a -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na tri strani: tristransko zobčanje papirja / pogovori so bili tristranski; tristranska izjava ◊ strojn. tristranski bat vrteči se bat, ki je na treh straneh v stiku z delovno snovjo ♪
  13.      tritól  -a m (ọ̑) nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami, strok. trinitrotoluen: eksplozija tritola ♪
  14.      trítráčen  -čna -o prid. (ȋ-ȃ) um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov ♪
  15.      triumfálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na triumf: triumfalni sprevod / triumfalni voz / triumfalen vojaški pohod; triumfalna vrnitev osvoboditeljev / drama doživlja triumfalne uspehe izredne, velike triumfálno prisl.: triumfalno korakati ♪
  16.      triumfírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. zmagovati: v dirki so triumfirali domači konji; moštvo spet triumfira; stranka je triumfirala na volitvah; triumfirati nad sovražnikom premagati ga / resnica in pravica sta končno triumfirali 2. čutiti, izražati zmagoslavje: prezgodaj, naskrivaj triumfirati / pa sem le imel prav, je triumfiral triumfirajóč -a -e: triumfirajoči posmeh; triumfirajoča resnica ♪
  17.      triúmvir  tudi triumvír -a m (ȗ; ȋ) pri starih Rimljanih 1. vsak od treh uradnikov, ki opravljajo skupno javno službo: voliti triumvire / denarni triumviri ki vodijo kovanje denarja 2. vsak od treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: triumvir Cezar ♪
  18.      triumvirát  -a m (ȃ) 1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov: razvoj triumvirata 2. pri starih Rimljanih vladanje treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: ob koncu republike je prišlo do triumvirata / prvi triumvirat vladanje Cezarja, Pompeja in Krasa // skupina takih treh oblastnikov: sestaviti triumvirat; oblast triumvirata 3. knjiž. skupina treh pomembnih, vodilnih oseb, trojica: stavko je vodil triumvirat / triumvirat Jurčič, Levstik, Stritar ♪
  19.      triviálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden: trivialni dovtipi; trivialne misli / trivialna melodija / trivialen okus poslušalcev 2. vsakdanji, nepomemben: trivialne malenkosti; to so trivialne stvari; trivialno vprašanje ● trivialna šola v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom ◊ lit. trivialna literatura množično razširjena, navadno umetniško manj vredna literatura; mat. trivialna rešitev enačbe takoj razvidna ♪
  20.      triviálka  -e ž (ȃ) v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom: ustanavljati trivialke ♪
  21.      triviálnost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. vsebinska praznost, obrabljenost, malovrednost: pesmim so očitali trivialnost / trivialnost melodike / opozarjali so ga na površnosti in trivialnosti v spisu 2. vsakdanjost, nepomembnost: povezovanje vzvišenosti in trivialnosti / trivialnost pogovorov ga jezi ♪
  22.      tŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: nekdo trka; narahlo, odločno trkati / trkati na okno, vrata / ni trkal, počasi je odprl vrata in vstopil potrkal; ekspr. kaj trkaš tako pozno s trkanjem kličeš 2. narahlo udarjati po čem, navadno z določenim namenom: trkati s petami ob tla; trkati z nožem po krožniku; trkati s svinčnikom po mizi / detel s kljunom trka po deblu / ekspr. dež trka na šipe // delati, da kaj večkrat zapovrstjo pride v sunkovit dotik s čim: prijel ju je za lase in trkal njuni glavi ♦ etn. trkati pirhe s trkljanjem pirha prizadevati si zadeti druge pirhe // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotikati kozarcev drugih: trkali so in si nazdravljali / trkati na zdravje 3. premikajoč se večkrat zapovrstjo priti v sunkovit dotik: krogle na balinišču so trkale druga ob drugo; privezani čolni so trkali ob pomol / vešče so trkale v žarnico se zaletavale 4. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa; strkavati: trkati prah z listov; trkati sneg s škornjev 5. napadati z glavo, rogovi: kozliček trka; ovni se trkajo / pazi, ta ovca trka 6. ekspr., v zvezi z na prizadevati si vzbuditi kaj: trkati na čustva, poštenost ljudi; trkati na slovensko narodno zavest / trkati na srce, vest koga ● knjiž. dan trka na okno, okna dani se; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; nar. fantje so hodili trkat vasovat k dekletom; trkati na vrata ekspr. lakota, zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; ekspr. to vprašanje trka na vrata naših učiteljev to vprašanje bodo morali rešiti učitelji; publ. vi trkate na odprta vrata zahtevate to, prosite za to, kar je že dano; ekspr. njemu ni treba trkati na nobena vrata vse mu uredijo drugi; ekspr. zaman je trkal pri sosedih prosil; bibl. trkajte in se vam bo odprlo vztrajna prošnja je uslišana tŕkati se ekspr., v zvezi z na, po z rahlim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: jaz sem to storil, se je trkal na prsi, po prsih; tebi tukaj malo manjka, se je trkal po čelu; trkal se je po žepu, da ima še dosti denarja ∙ ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. nič se ne trkaj na prsi, zdaj je prepozno ne izražaj obžalovanja trkáje: hodil je, trkaje s peto ob tla trkajóč -a -e: trkajoč s palico, je vstopil; druga ob drugo trkajoče krogle ♪
  23.      trkljáti 1 -ám nedov. (á ȃ) premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: trkljati skale v dolino; trkljati žogo po sobi; kamenje se trklja po pobočju / otroci se trkljajo po travi ♦ etn. trkljati pirhe s trkljanjem pirha prizadevati si zadeti druge pirhe ♪
  24.      tŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; brezoseb. nekajkrat je trknilo / tiho trkniti na okno 2. narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: trkniti s prstom po tobačnici / trknil ga je s komolcem narahlo sunil // narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: prijel je svoj kozarec in trknil ob njenega / trknila je jajce ob mizo, da se je ubilo // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trknili so in izpili; trknil je z nevesto / trkniti na zdravje 3. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogla je trknila ob kegelj; pri obratu sta se trknila / trknil je z glavo ob šipo / vešča je trknila v žarnico se je zaletela 4. napasti z glavo, rogovi: oven ga je hotel trkniti tŕknjen -a -o pog. omejen, neumen: trknjen je, da mu verjame; malo trknjena ženska / kot podkrepitev ne grem, saj nisem trknjen ♪
  25.      tŕlja  -e ž (ŕ) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trlje; spreminjajoče se luske trlje ♪

   23.231 23.256 23.281 23.306 23.331 23.356 23.381 23.406 23.431 23.456  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA