Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (22.881-22.905)


  1.      tífusen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tifus: tifusni bolnik / tifusna vročina / tifusna epidemija ♦ biol. tifusni bacil; sam.: skrb za jetične in tifusne ♪
  2.      tíger  -gra m (í) 1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami: tiger plane, skoči živali za vrat; ujeti, ustreliti tigra; krvoločen tiger; boril se je kot tiger junaško ♦ zool. bengalski tiger; sibirski tiger z zelo gosto rumenkasto rjavo dlako, ki živi v Sibiriji, Panthera tigris longipilis 2. ekspr. drzen, napadalen človek: ta tiger zmeraj hoče uveljaviti svojo voljo / šahovski tiger drzen, napadalen šahovski igralec 3. redko tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre 4. med drugo svetovno vojno nemški tank s tedaj najmočnejšim topom: nemška vojska je s tigri prišla pred Leningrad / napadati s tanki tiger ♪
  3.      tígrček  -čka m (ȋ) manjšalnica od tiger: tigrčki se igrajo; tigrica in tigrčki ● ljubk. imeti črne mucke in tigrčke tigraste mucke ♪
  4.      tígrov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na tigre: tigrovi kremplji; tigrova koža ♦ min. tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem ♪
  5.      tígrovski 2 -a -o prid. (í) nanašajoč se na tigrovce ali na organizacijo TIGR: tigrovska akcija / tigrovski aktivisti ♪
  6.      tíh  -a -o prid., tíšji (ȋ í) 1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki 2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter 3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna // ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril 4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč 5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja 6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje 7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe 8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor 9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem 10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena ● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega ◊ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja navadno krajša pismena naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo tího prisl.: tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja ∙ ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo ♦ muz. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo tíhi -a -o sam.: na tiho stopati natiho; ekspr. na tihem pisati pesmi natihem; po tihem jokati potihem ♪
  7.      tíhcen  -a -o [cǝn] prid. (ȋ) ekspr. zelo tih: tihcen glas / otroka sta bila tihcena kot dve miški tíhceno prisl.: tihceno govoriti, jokati ♪
  8.      tihooceánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tihi ocean: tihooceanski otoki; tihooceanska obala / tihooceanska ljudstva ♪
  9.      tihotápec  -pca m (ȃ) kdor skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo: izslediti tihotapce; tihotapec orožja; tihotapec z mamili; zbirališče tihotapcev ♪
  10.      tihotápiti  -im nedov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati a) čez državno mejo: zaprli so ga, ker je tihotapil; tihotapiti mamila, orožje / tihotapiti iz tujine; tihotapiti blago čez mejo b) kam sploh: tihotapiti orožje upornikom; tihotapiti pisma v zapor tihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno iti: počasi se je tihotapil iz sobe; tihotapiti se k vratom, na podstrešje; tihotapiti se po stopnicah; tihotapil se jim je za hrbet // neopazno prihajati: sončna svetloba se v ozkih curkih tihotapi skozi špranje; v sobo se tihotapi vonj po hrani / vanj se tihotapi strah tihotápljen -a -o: tihotapljeni diamanti; prodajalci tihotapljenega blaga ♪
  11.      tihotápljenje  -a s (á) glagolnik od tihotapiti: tihotapljenje računalnikov / tihotapljenje čez mejo / tihotapljenje pisem v zapor ♪
  12.      tihotápski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na tihotapce ali tihotapljenje: mednarodna tihotapska mreža; tihotapske poti / tihotapska ladja; tihotapska trgovina / tihotapsko blago 2. ekspr. skriven, neopazen: tihotapska kretnja tihotápsko prisl.: tihotapsko se mu je priplazil za hrbet; tihotapsko smukniti iz sobe; tihotapsko spravljati mamila čez mejo ♪
  13.      tihôtiti  -im nedov. (ō ȏ) knjiž., redko tišati: tihotiti glas, jok ♪
  14.      tihožíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tihožitje: tihožitna kompozicija ● knjiž. tihožitno razpoloženje v pesmi razpoloženje, ki odraža mir, ubranost v naravi ♪
  15.      tihožítje  -a s (ȋ) um. slika, na kateri so upodobljeni v simbolično ali estetsko kompozicijo razporejeni negibni predmeti, živali, rastline: slikati tihožitja; cvetlično, lovsko tihožitje; razstava tihožitij ♪
  16.      tík 3 -a m (ȋ) med. nehoteno, ponavljajoče se trzanje navadno obraznih mišic: ugotavljati vzroke tika / obrazni tik; tik prepone ♪
  17.      tík  prisl. (ȋ) v zvezi s prislovnim določilom 1. izraža neposredno bližino: hišo so zgradili tik ob morju; izbrala sta mizo tik pri vratih; hoditi, peljati tik za kom; pošta je tik za oglom; tik zraven so imeli trgovino / ekspr. slediti komu tik za petami 2. izraža zelo majhno časovno oddaljenost: pogajanja so prekinili tik pred koncem; vrnila se je tik pred nočjo; tik preden je odšel, je še telefoniral ● pog. vse ima tik pred nosom zelo blizu (stanovanja); pog. biti tik pred zdajci neposredno pred odločitvijo, začetkom; pog. tega ne delajte tik pred zdajci v zadnjem trenutku ♪
  18.      tík  medm. (ȋ) posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: tik, tik, tik, je udarjal metronom; prim. tiktak ♪
  19.      tìk  medm. (ȉ) posnema kratek, šibek glas pri udarcu, trku ob trdo snov: tik, tik, tik, udarjajo dežne kapljice ob šipo / srce bije tik, tik, tik ♪
  20.      tíkatáka  in tíka táka medm. (ȋ-ā) posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: ura se oglaša: tikataka, tikataka ♪
  21.      tíkati 1 -am nedov. (ȋ) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine: bil je v dvomih, ali naj jih tika ali vika; dovolila mu je, da jo tika; z vsemi se tika ♪
  22.      tíkati se  tíčem se tudi tíkam se nedov. (ȋ) biti v zvezi, povezanosti s čim: ta problem se mene ne tiče; odločijo naj tisti, ki se jih stvar najbolj tiče // z rodilnikom, v zvezi kar se tiče izraža omejitev trditve na predmet: kar se mene tiče, je vse urejeno; kar se pisanja tiče, sem zelo len; kar se stroškov tiče, jih bomo že zmogli ● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; ekspr. nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitev tíkati nar. zahodno dotikati se: prosim, ne tikaj tega; tikati z roko tičóč se -a -e: vprašanja, tičoča se varstva narave ♪
  23.      tíkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tik1: tikovi gozdovi; tikov les / tikova omara ♪
  24.      tíkpovôjen  -jna -o prid. (ȋ-ō) knjiž. nanašajoč se na čas tik po vojni: tikpovojne razmere / tikpovojni čas // nanašajoč se na čas tik po drugi svetovni vojni: značilnosti tikpovojnega slovenskega pesništva ♪
  25.      tikták  -a m (ā) enakomerno se ponavljajoč šibek glas pri premikih urnega mehanizma: tiktaki ure // tiktakanje: motil ga je preglasen tiktak budilke ♪

   22.756 22.781 22.806 22.831 22.856 22.881 22.906 22.931 22.956 22.981  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA