Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (21.031-21.055)


  1.      spét  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: spet sem tukaj; upamo, da bo spet zdrava; kdaj spet prideš; za hip se je ustavila in spet šla dalje; vrni se spet / okna so spet prepleskali na novo / spet si ti na vrsti / okrepljen: želim si, da bi spet kdaj lahko v miru delal; vedel je, da jo bo kmalu spet videl ∙ podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako naprej izraža ponavljanje istovrstnih dejanj // ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: kaj je že spet, še ne bo miru; spet je minil teden, pa nič / kdo ti je spet to povedal 2. ekspr., v zvezi spet in spet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: v življenju se to dogaja spet in spet; govornika so spet in spet prekinjali / spet in spet jo je poklical 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: on pa samo čaka in spet čaka; te občutljive rastline je treba negovati in spet negovati / tega ne bom storil, ne, pa spet ne // izraža veliko količino, visoko stopnjo: potrebuje denar in spet denar; tam je sam pesek pa spet pesek 4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati; on se pogosto hvali, drugi so spet preskromni / pridelek ni velik, pa spet ne slab; ne ravno debel, pa vendar spet ne suh / v njenih očeh si lahko videl ogenj, pa spet mrak in temo, pa spet smeh / v vezniški rabi eni pridelujejo hrano, spet drugi izdelujejo orodje, spet tretji gradijo 5. ekspr., okrepljen poudarja zanikano trditev, ugotovitev: no, tako hudo pa spet ni; tako udobno pa to bivališče spet ni; samo poučnih knjig pa spet ne moremo brati // izraža neodločnost, omahljivost: rad bi pri tem sodeloval, in spet ne; rada bi šla, pa spet ne ♪
  2.      spetelíniti se  -im se dov. (í ȋ) ekspr. 1. pobahati se, postaviti se: s svojo vednostjo se speteliniti pred tujcem 2. razburiti se, vznemiriti se: spetelinil se je, ker so ga prezrli ♪
  3.      spéten  in spêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) šport., v zvezi spetna stoja stoja s petami skupaj: poskoki iz spetne v razkoračno stojo ♪
  4.      spéti  spnèm dov., spél; nam. spét in spèt (ẹ́ ȅ) 1. s kakim predmetom, pripravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: speti dele oblačila z redkimi vbodi; speti liste papirja, tiskarske pole; speti vagone; speti z bucikami, kavljem, penjo, zaponko / speti ruto na prsih / speti lase v čop 2. narediti, da kaj pride v položaj, v katerem se ne uporablja, ne opravlja svoje funkcije: speti dežnik, senčnik; speti jadro / speti škarje spét -a -o: spet dežnik; speti lasje; pisma, speta s sponkami ♪
  5.      spèv  in spév spéva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. knjiž. pesem: njegovi spevi slavijo domovino / prepevati ljubezenske speve / godba igra žalne speve / poslušati spev slavčka 2. rel., navadno s prilastkom besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši: zapeti spev; spev z odpevom / darovanjski, obhajilni, vstopni spev; velikonočni spev 3. lit. grafično označen, vsebinsko zaključen del pesnitve: Iliada ima štiriindvajset spevov; zaključni spev ● vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo ♪
  6.      spévati  -am nedov. (ẹ́) nar. peti, prepevati: dolgo so spevali / v grmovju spevajo ptiči ♪
  7.      spéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: pesem, skladba je spevna / njegov jezik je preprost, vendar jasen in speven // ki se da (brez težav) peti: spevna melodija spévno prisl.: spevno govoriti ♦ muz. spevno označba za izraz izvajanja cantabile ♪
  8.      spháti  sphám stil. spšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: sphati ječmen, proso; sphati v možnarju, stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti: sphati zemljo sphán -a -o: proso je sphano; sphana tla ♪
  9.      spíhati  -am dov., tudi spihájte; tudi spihála (í) s pihanjem a) odstraniti: burja je spihala sneg; veter je spihal listje z drevja / spihati smeti z mize b) očistiti: burja je spihala ozračje / spihati pepelnik c) spraviti kam: veter je spihal listje na kup spíhan -a -o: spihan sneg; pobočja nad vasjo so popolnoma spihana; prim. izpihati ♪
  10.      spinálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hrbtenjačo, hrbtenjačen: spinalni živci ♦ med. spinalno obolenje ♪
  11.      spirála  tudi špirála -e ž (ȃ) 1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje: narisati spiralo / vrteti se v spirali / dvojna spirala; ravninska, sferična spirala 2. nav. ekspr. kar je po obliki podobno tej krivulji: spirala cigaretnega dima / listi so na steblu razvrščeni v spirali; pot se je vila v spirali; pren. spirala pesnikovega duševnega razvoja 3. predmet take oblike: betonska, žična spirala; spirala za električni kuhalnik / grelna spirala / žarg. namazati trepalnice s spiralo s ščetko v obliki spirale ◊ aer. spirala letalska figura v obliki spirale v navpični ravnini, začeta navzdol; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj ♪
  12.      spirálast  tudi špirálast -a -o prid. (ȃ) ki ima obliko spirale: padati v spiralastih zavojih / spiralaste stopnice ♦ biol. spiralaste bakterije; bot. spiralasta razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali ♪
  13.      spirálen  tudi špirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spiralo: spiralni trakovi, vzorci / dvigati se v spiralnih krogih; risati spiralne črte / vsekati v skale spiralno pot; spiralne stopnice / spiralni razvoj družbe ♦ astr. spiralna galaksija galaksija, pri kateri so svetle zvezde in medzvezdna snov razporejene vzdolž rokavov, ki izhajajo v spirali iz osrednjega dela galaksije; fiz. spiralna vzmet spirálno tudi špirálno prisl.: spiralno se vzpenjati; spiralno navit ♪
  14.      spiritístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na spiritiste ali spiritizem: spiritistične knjige / udeležiti se spiritistične seje ♪
  15.      spirituál  -a m (ȃ) 1. rel. duhovnik, odgovoren za duhovno vzgojo v semenišču, samostanu: več let je bil spiritual ljubljanskih bogoslovcev 2. muz. ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; črnska duhovna pesem: peti spirituale ♪
  16.      spiritualístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na spiritualiste ali spiritualizem: spiritualistični filozofski sistem; spiritualistična razlaga sveta / spiritualistična odmaknjenost od stvarnosti ♪
  17.      spirituóza  in špirituóza -e ž (ọ̑) nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo: vinjak in druge spirituoze ♪
  18.      spís  -a m (ȋ) 1. literarno, strokovno besedilo, navadno krajše: napisati, objaviti spis / izvirni spisi in prevodi; literarni, znanstveni spis; poučni spisi za mladino; sramotilni spis; zbrani spisi slovenskih pisateljev zbrana dela 2. besedilo, napisano v posebni obliki, navadno z uradno veljavnostjo: oštevilčiti, vpisati spis; vlagati spise v fascikle; vročiti spis; odposlani, sprejeti spisi; sveženj spisov; mapa za spise / poslovni, uradni spisi; pritožbeni, sodni spis / reševati spise 3. pismeni izdelek, ki ga mora učenec izvirno oblikovati ali napisati po prebranem, pripovedovanem besedilu: napisati, prebrati spis; najboljši spis bo nagrajen; naslov, vsebina spisa / knjiž. domišljijski, doživljajski spis / šolski spis ◊ jur. spis skupek listin, ki se nanašajo na isto zadevo; dati spis ad acta; sodnik lista po zajetnem spisu; lit. apokrifni spis; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; poprava spisa ♪
  19.      spísati  in spisáti spíšem dov., spíšite (í á í) star. napisati: spisati pismo, prošnjo / spisati dramo, pesem / spisal je več knjig spísan -a -o: članek še ni spisan ♪
  20.      spísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spis: spisna vsebina / spisna vaja; spisno izražanje / spisni zvezek ♪
  21.      spítati  -am tudi izpítati -am dov. (ȋ) s pitanjem zrediti: spitati gos, purana, svinjo; spitati vola do določene teže spítan tudi izpítan -a -o: spitani prašiči; debel je kot spitan puran ♪
  22.      splahnévati  -am nedov. (ẹ́) plahneti, upadati: oteklina že splahneva / njena bojevitost splahneva / vode odtekajo in splahnevajo ♪
  23.      splanírati  -am dov. (ȋ) 1. izravnati, poravnati: splanirati zemljišče 2. publ. vnaprej razmisliti o čem in predložiti, določiti ustrezne ukrepe: splanirati proizvodnjo za daljše obdobje splaníran -a -o: splanirane cene; tla so splanirana ♪
  24.      splapoláti  -ám dov. (á ȃ) redko vzplapolati: ugašajoči ogenj je spet splapolal ♪
  25.      splášenost  tudi splašênost -i ž (á; é) lastnost, stanje splašenega: splašenost konja / očitati si svojo splašenost ♪

   20.906 20.931 20.956 20.981 21.006 21.031 21.056 21.081 21.106 21.131  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA