Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (19.531-19.555)



  1.      rôžič  tudi rožìč -íča m (ó í; í) 1. sad rožičevca: jesti rožiče; fige in rožiči / pot pelje med oljkami in rožiči rožičevci 2. agr. zaradi rožičavosti spremenjen slivov sadež: rožiči kmalu odpadejo
  2.      rožíčavost  -i ž (í) agr. glivična bolezen sliv, pri kateri se razvijejo dolgi, ukrivljeni sadeži: zatirati kodravost in rožičavost
  3.      rožíček  -čka m () 1. manjšalnica od rog: srnjak izgubi rožičke; rožički kozlička / lunini rožički / napolniti rožiček s tobakom; rožiček s smodnikom 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožičke ● ekspr. že spet kaže rožičke se upira; se napihuje, postavlja; na fotografiji je stal za njo in ji naredil rožičke iz hudomušnosti ji je prislonil nad glavo kazalec in sredinec v obliki črke V; ekspr. žena mu je nasadila rožičke imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi rožičke njegova žena ima spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. polž pokaže rožičke tipalnice; rožiček na modrasovi glavi kožni izrastekbot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži; zool. navadni rožiček morski polž z rožičku podobno hišico, Gourmya vulgata
  4.      rožíčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na rožič ali rožičevec: rožičevo drevo / rožičeva moka / rožičeva potica
  5.      rožíčiti se  -im se nedov.) agr., v zvezi s sliva dobivati dolge, ukrivljene sadeže: slive se rožičijo
  6.      rožljáti  -ám nedov.) dajati nizke, zveneče glasove: ključi rožljajo; veriga rožlja / ekspr. dež, toča rožlja po strehi rožljaje udarja; kamenje rožlja po skalnatem žlebu rožljaje pada // povzročati nizke, zveneče glasove: rožljati z denarjem v žepu; rožljati s ključi, z jedilnim priborom; rožljati s sabljo / ekspr. veter rožlja s suhimi stebli ∙ slabš. rožljati z besedami vsebinsko prazno govoriti; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno rožljáje: kovanci so se mu rožljaje stresli po tleh; rožljaje z ostrogami, je vstopil v sobo rožljač -a -e: rožljajoč ropot tramvajev; rožljajoča toča
  7.      róžmarinov  in rožmarínov -a -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na rožmarin: rožmarinov cvet; rožmarinova vejica / rožmarinovo olje
  8.      rožnopŕst  -a -o prid. ( ) knjiž., v zvezi z zarja rožnat: opevati rožnoprsto zarjo
  9.      rúbež  -a m () popis dolžnikovih premičnin, s prodajo katerih se poplača njegov dolg: opraviti rubež; predlagati, preprečiti rubež // odvzem tako popisanih premičnin: odložiti rubež; rubež osebnih dohodkov, živine / izterjati z rubežem ♦ jur. priključni rubež rubež že zarubljenih stvari v korist istega ali drugega upnika; rubež terjatve prepoved, s katero se dolžnikovemu dolžniku prepove poravnava terjatve, dolžniku pa razpolaganje s to terjatvijo
  10.      rúbežen  -žni ž () star. rubež m: rubežen živine / izterjevati z rubežnijo
  11.      rúbežen  -žna -o prid. () nanašajoč se na rubež: rubežni zapisnik / rubežni popis
  12.      Rúbikov  -a -o prid. () navadno v zvezi Rubikova kocka in rubikova kocka kocka, sestavljena iz manjših vrtljivih kock v šestih barvah, ki omogočajo zelo veliko kombinacij: podariti otroku Rubikovo kocko / sestaviti Rubikovo kocko
  13.      rubínski  -a -o prid. () nanašajoč se na rubin: rubinsko nahajališče / rubinski nakit ♦ teh. rubinsko steklo steklo, ki je zaradi dodatka kovine po barvi podobno rubinu
  14.      rubríka  -e ž () 1. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; razpredelek, stolpec: izpolniti vse rubrike; razdeliti polo na rubrike; vpisati v rubriko; rubrika formularja; rubrike v knjigovodski knjigi 2. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji; razpredelek, razdelek: odpreti novo rubriko; urednik rubrike / gospodarska, kulturna, lokalna, športna rubrika / časopisna rubrika // stalna radijska oddaja s specializirano vsebino: zabavna rubrika se je poslušalcem kmalu priljubila ● ekspr. igralka že nekaj let polni rubrike časopisov veliko pišejo o njejjur. marginalna rubrika kratka označba vsebine nad posamezno določbo zakona; rel. rubrika navodilo v liturgičnih knjigah, kako naj se obred, molitev opravlja
  15.      rúda  -e ž (ú) zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude ♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene
  16.      rudárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rudarje ali rudarstvo: težko rudarsko delo / rudarska čelada; rudarska svetilka jamska svetilka / rudarski inženir, tehnik / rudarsko naselje / rudarska šola / pozdraviti z rudarskim pozdravom: srečno ♦ jur. rudarsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v rudarstvu
  17.      rúden  -dna -o prid. () nanašajoč se na rudo: rudna zrna / rudna žila; rudno nahajališče / rudna bogastva
  18.      rudnínski  -a -o prid. () nanašajoč se na rudnino: rudninska sestava kamnine / velikost rudninskih zrnc / rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; rudninsko gnojilo, krmilo
  19.      rúdniški  -a -o prid. () nanašajoč se na rudnik: rudniške naprave / rudniška lokomotiva ∙ zastar. rudniško zlato samorodno zlato, ki se dobi v rudniku
  20.      rudo...  prvi del zloženk nanašajoč se na rudo: rudonosen, rudosledec, rudoslovje
  21.      rudosléden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine
  22.      rugby  in ragbi -ja [rágbi] m () šport. športna igra, pri kateri igralci z nošenjem, metanjem in brcanjem spravljajo žogo jajčaste oblike na določeno mesto: igrati rugby; igrišče za rugby
  23.      rúj  -a m () grm z majhnimi cveti v latih in listi, ki jeseni pordečijo: kraške gmajne z brinjem in rujem
  24.      rujevína  -e ž (í) bot. sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, Pistacia: tam rastejo oljke in rujevina
  25.      rúkati 2 -am nedov. (ū) lov. oglašati se z močnim, donečim glasom: jelen ruka // s trobljenjem na rog vabiti jelena: lovec je spretno rukal rukač -a -e: rukajoči jeleni

   19.406 19.431 19.456 19.481 19.506 19.531 19.556 19.581 19.606 19.631  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA