Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (1.806-1.830)


  1.      bučéla  -e ž (ẹ̑) zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju ♪
  2.      búčen 1 -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen ♪
  3.      búčen 2 -čna -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo ♪
  4.      búčnica  -e ž (ȗ) bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic ◊ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae ♪
  5.      budístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere ♪
  6.      budíti  -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
  7.      budízem  -zma m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Buda: prestopil je v budizem; študij budizma ♪
  8.      búdnica  -e ž (ȗ) 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica ♪
  9.      búdnost  -i ž (ú) 1. budno stanje: je na meji med budnostjo in spanjem 2. ekspr. pazljivost, skrbnost: v gospodarstvu je potrebna skrajna budnost; povečati budnost na obmejnem področju; politična budnost ♪
  10.      bugárija  -e ž (á) muz. srednje velika tamburica za akordično spremljavo: igrati na bugarijo ♪
  11.      búhati  -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo ♪
  12.      buhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla ♪
  13.      bújen  -jna -o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje ♪
  14.      bukéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na buket 2: buketne snovi / buketno vino ♪
  15.      búkev  -kve tudi búkva -e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa ♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea ♪
  16.      bukóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na bukoliko: bukolična poezija, skladba / bukolični prizori ♪
  17.      búkov  -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič ♪
  18.      búkovnik  -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
  19.      búkva  -e ž (ȗ) zool. manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops ♪
  20.      bukvárnica  -e ž (ȃ) zastar. 1. knjižnica: ustanovili so slovensko bukvarnico 2. knjigarna: povesti v bukvarnicah ne prodajajo več ♪
  21.      búkvica 1 -e ž (ȗ) 1. bukov žir: šli so nabirat bukvico / bukvica je dobro obrodila 2. manjšalnica od bukev: med smrečjem rastejo mlade bukvice ♪
  22.      búldog  -a m (ȗ) manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek ♪
  23.      buldožêr  tudi buldózer -ja m (ȇ; ọ̑) teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala: buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo; buldožer rije po zemlji; izkopati z buldožerjem; buldožer za rigolanje ♪
  24.      búlica  -e ž (ú) manjšalnica od bula1: na koži se pokažejo rdeče bulice ♪
  25.      bulváren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bulvar: bulvarna kavarna // slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarni tisk; bulvarna komediografija / bulvarno gledališče ♪

   1.681 1.706 1.731 1.756 1.781 1.806 1.831 1.856 1.881 1.906  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA