Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jo (1.801-1.825)
- bucikáriti -im nedov. (á ȃ) knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku ♪
- búča -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan ♪
- búčast -a -o prid. (ú) podoben buči: bučasta posoda, steklenica / ekspr. pomolil je skozi vrata svojo bučasto glavo ♪
- bučáti -ím nedov. (á í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju 2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada bučèč -éča -e: bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare ♪
- búček -čka m (ȗ) šalj. deček, fantek: ker imajo že dva bučka, si zdaj želijo deklico / kot nagovor o ti buček ti ♪
- bučéla -e ž (ẹ̑) zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju ♪
- búčen 1 -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen ♪
- búčen 2 -čna -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo ♪
- búčnica -e ž (ȗ) bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic ◊ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae ♪
- budístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere ♪
- budíti -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
- budízem -zma m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Buda: prestopil je v budizem; študij budizma ♪
- búdnica -e ž (ȗ) 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica ♪
- búdnost -i ž (ú) 1. budno stanje: je na meji med budnostjo in spanjem 2. ekspr. pazljivost, skrbnost: v gospodarstvu je potrebna skrajna budnost; povečati budnost na obmejnem področju; politična budnost ♪
- bugárija -e ž (á) muz. srednje velika tamburica za akordično spremljavo: igrati na bugarijo ♪
- búhati -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo ♪
- buhtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla ♪
- bújen -jna -o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje ♪
- bukéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na buket 2: buketne snovi / buketno vino ♪
- búkev -kve tudi búkva -e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa ♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea ♪
- bukóličen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na bukoliko: bukolična poezija, skladba / bukolični prizori ♪
- búkov -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič ♪
- búkovnik -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
- búkva -e ž (ȗ) zool. manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops ♪
- bukvárnica -e ž (ȃ) zastar. 1. knjižnica: ustanovili so slovensko bukvarnico 2. knjigarna: povesti v bukvarnicah ne prodajajo več ♪
1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901