Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (1.751-1.775)


  1.      bròn  brôna m (ȍ ó) 1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron; vrata iz brona; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajna ♦ elektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija // žarg., um. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov 2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron ♪
  2.      bronhiálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bronhije: bronhialne cevke ♦ med. bronhialni katar; bronhialna astma ♪
  3.      bronírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida; brinirati: bronirati ohišje aparata ♪
  4.      bróščev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na brošč: broščeve korenike / broščevo rdečilo ♪
  5.      brózgati  -am nedov. (ọ̑) 1. hoditi po čem mokrem in udirajočem se: dolgo uro je brozgal po globokem močvirju; do kolen brozgati v snežnici 2. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci, race brozgajo po mlakuži ♪
  6.      bŕskati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju ● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira brskajóč -a -e: brskajoča kokoš ♪
  7.      bŕst  -a m (ȓ r̄) nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: na drevju že poganjajo brsti; listni brst; napet brst; brst bukve; pren., knjiž. v sebi je začutila brst novega življenja ♪
  8.      bŕsten  -tna -o prid. (ȓ; podpomen ŕ r̄) nanašajoč se na brst: brstna vejica ♦ bot. brstne luske luske, ki varujejo brste; um. brstni kapitel kapitel z okrasi v obliki brstov // nar. ki lepo in obilno raste; bujen: brstna trava; brstno žito; pren. brstna mladost ♪
  9.      brstéti  -ím nedov. (ẹ́ í) delati brste: drevje, vinska trta brsti / popki brstijo se že odpirajo; pren. v fantu brstijo nova čustva; deklica je že začela brsteti brstèč -éča -e: brsteči vinogradi; brsteče bukve ♪
  10.      brstìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od brst: drevje poganja brstiče; cvetni brstič ♦ bot. zarodni brstič s katerim se nižji organizmi nespolno razmnožujejo ♪
  11.      brstíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brstič: brstični vrh ♦ vrtn. brstični ohrovt ohrovt, ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov ♪
  12.      brstíšče  -a s (í) biol. mesto v organizmu, kjer nastajajo nove celice: pokostnica je brstišče kostnih celic ♪
  13.      bŕstnica  -e ž (ȓ) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo in liste, Cormophyta ♪
  14.      bŕšček  -čka m (ȓ) bot. plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti; mali zimzelen ♪
  15.      bršlínka  -e ž (ȋ) vrtn. bršljanka: na oknu cvetijo begonije in bršlinke ♪
  16.      bršljánka  -e ž (ȃ) vrtn. bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti, Pelargonium peltatum: na oknu cvetijo bršljanke ♪
  17.      bršljánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bršljan: bršljanovi listi / bršljanov venec ♪
  18.      brúcovski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bruce: brucovske šale; brucovsko vedenje / prirediti brucovski večer brucovanje ♪
  19.      brucúlja  -e ž (ú) žarg., slabš. brucka: bruculje zapišejo vsako profesorjevo besedo ♪
  20.      brúhanje  -a s (ū) glagolnik od bruhati: a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi b) bruhanje ognjenikov ♪
  21.      brúhati  -am nedov. (ū ȗ) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan ♪
  22.      brúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar) ♪
  23.      brúndati  -am nedov. (ȗ) 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil ♪
  24.      brunélica  -e ž (ẹ̑) bot. travniška rastlina z vijoličastimi cveti; navadna črnoglavka ♪
  25.      brúsar  -ja m (ȗ) kdor izdeluje ali prodaja bruse: brusarji ponujajo bruse ♪

   1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA