Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (15.356-15.380)


  1.      polóžen  -žna -o prid., polóžnejši (ọ́ ọ̄) ki se polagoma vzpenja: položen breg, klanec; pot je položna; položno pobočje / položen hrib // glede na določeno ravnino malo nagnjen: strme in položne strehe; krivulja je položna ● zastar. pihal je položen veter lahen; ekspr. njegova življenjska pot je bila položna njegovo življenje je bilo mirno, brez težav; v življenju, službi je napredoval počasi ◊ teh. položna karakteristika; vet. položna stoja psa stoja, pri kateri se šape dotikajo tal s celo površino polóžno prisl.: pot se položno dviguje; sam.: tudi hoja po položnem ga utrudi ♪
  2.      polóžič  -a m (ọ̑) nar. terasa, polica: Hiša je stala na pol v bregu, na pol na ozkem položiču; nad njo strmina, pod njo strmina (F. Bevk) ♪
  3.      položíti  -ím dov., polóžil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo; položiti ranjenca na nosila / položiti eno škatlo navrh druge b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl // narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; žarg., lov.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo 2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete // dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali 3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam 4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo 5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču 6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled 7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati ● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi ◊ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja položíti se 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: položiti se v mehko posteljo; položil se je po klopi in zaspal / položiti se v naslanjač sesti / redko s hrbtom se je položil na steno naslonil 2. nav. 3. os., nar. postati položen: svet se tam spet položi položívši -a -e zastar.: položivši denar na mizo, je vstal in odšel položèn -êna -o: čez zaboje položena deska ∙ ekspr. polje je položeno med goro in reko leži ♪
  4.      polpéta  -e ž (ẹ̑) pečena jed okrogle oblike iz zmletega mesa, namočenega kruha in dodatkov: za večerjo so jedli polpete in solato ♪
  5.      pólpoklícen  -cna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polpoklicni pevski zbor; polpoklicno gledališče ♪
  6.      pólpretékel  -têkla -o [u̯p-ǝu̯] prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-é) ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: pomembni dogodki polpretekle dobe / sodobni in polpretekli nazori; sam.: pisati o sodobnem in polpreteklem ♪
  7.      pólpretêklost  -i [u̯p] ž (ọ̑-é) preteklost, ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: v polpreteklosti so bile te bolezni pogoste ♪
  8.      pólprevódniški  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polprevodnik: diode in drugi polprevodniški elementi / polprevodniška industrija ♪
  9.      pólprofesionálen  -lna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven ♪
  10.      pólproletárec  -rca [u̯p] m (ọ̑-ȃ) polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: kmetje se spreminjajo v polproletarce; siromašni kmetje in drugi polproletarci ♪
  11.      pólproletariát  -a [u̯p] m (ọ̑-ȃ) polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: izseljevanje polproletariata / kmečki polproletariat ♪
  12.      pólproletárski  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na polproletarce: polproletarski otroci / polproletarska miselnost ♪
  13.      pólpuščáva  -e [u̯p] ž (ọ̑-ȃ) geogr. področje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe: polpuščave srednje Azije ♪
  14.      pólrísanica  -e [u̯r] ž (ọ̑-ȋ) lov. lovska puška z eno risano in eno gladko cevjo: streljati s polrisanico ♪
  15.      pólsénca  -e [u̯s] ž (ọ̑-ẹ̑) rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci ♦ astr., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila ♪
  16.      pólsénčen  -čna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na polsenco: polsenčen prostor / polsenčne rastline / polsenčen lunin mrk ♪
  17.      pólslíšen  -šna -o [u̯s] prid. (ọ̑-í ọ̑-ȋ) knjiž. malo slišen: polslišen jok pólslíšno prisl.: polslišno šepetati ♪
  18.      polstén  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na polst: polstene copate; polsteno pokrivalo ♦ bot. polsteni list list, pokrit s kratkimi, gostimi, togimi dlakami; teh. polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom polsténo prisl.: polsteno dlakav, kosmat ♪
  19.      polstíti  -ím tudi pólstiti -im [u̯s tudi ls] nedov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj prepletati ali vezati živalska vlakna: polstiti zajčjo dlako; polstiti volno / polstiti loden, tkanino polstèn -êna -o tudi pólsten -a -o: blago je polsteno in kosmateno ♪
  20.      pólsvilén  -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na polsvilo: polsvilena tkanina / polsvilen plašč ♪
  21.      pólšji  -a -e [u̯š] prid. (ọ̄) nanašajoč se na polhe: prodati polšje kožice; polšje meso / polšje krzno / polšja luknja / polšji lov ♪
  22.      pólten  -tna -o [u̯t] prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na polt: poltna barva 2. knjiž. čuten, poltén: poltna ljubezen / poltna pesem ♪
  23.      poltén  -a -o [u̯t] prid. (ẹ̑) nav. slabš. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten: poltena ljubezen, naslada / polteno življenje / polten človek / poltene ustnice ♪
  24.      póltón  -a [u̯t] m (ọ̑-ọ̑) 1. muz. interval male sekunde ali zvečane prime: pri molovski lestvici sta poltona med drugo in tretjo ter peto in šesto stopnjo; za polton zvišan ton / diatonični polton interval male sekunde; kromatični polton interval zvečane prime 2. odtenek določene barve med svetlim in temnim tonom: izkazovati poltone; film dobro zaznava poltone; rdeč, siv polton ♪
  25.      póltónski 2 -a -o [u̯t] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polton: poltonsko razmerje / poltonska lestvica kromatična lestvica ♦ tisk. poltonski barvni izvleček izvleček, ki ima, kaže tudi poltone; poltonski kliše rastrski kliše ♪

   15.231 15.256 15.281 15.306 15.331 15.356 15.381 15.406 15.431 15.456  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA