Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (1.376-1.400)


  1.      blagájnica  -e ž (ȃ) 1. zastar. blagajna: odpreti blagajnico; železna blagajnica / popotniki so stali pred blagajnico / premoženje je zapadlo državni blagajnici 2. redko ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle; blagajničarka: sprejela je funkcijo blagajnice ♪
  2.      blagájniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika; blagajniški prejemek; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence ♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni ♪
  3.      blagínja  -e ž (í) obilje materialnih dobrin: skrbeti za blaginjo ljudstva; živeti v blaginji; ekonomska, obča blaginja ♪
  4.      blagó  -á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje ● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali ◊ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano ♪
  5.      blago...  prvi del zloženk nanašajoč se na blag: blagočuten, blagodejnost, blagomiseln; blagodaren ♪
  6.      blagodáten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na blagodat: njena blagodatna pomoč / blagodatna toplota sonca ♪
  7.      blagohôtnost  -i ž (ó) lastnost blagohotnega človeka: z veliko blagohotnostjo in razumevanjem ga posluša / blagohotnost nasveta ♪
  8.      blágor  -gra m (ȃ) 1. ed., s prilastkom duhovna in materialna korist: skrbeti za blagor domovine; javni, narodov blagor / telesni in duhovni blagor // nav. mn., star. dobrina: zbirati posvetne blagre / iron. vsako jutro uživa blagre mestnega prometa 2. ed., zastar. sreča, blagoslov: nad hišo počiva blagor nebes / žarg., lov. lovski blagor uspešen lov, obilen plen 3. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga: blagor ti, da si zdrav; blagor mu, da ni poznal naših težav; blagor blagor jim, ker se jim ni treba pripravljati za izpit; blagor, trikrat blagor mu; star.: blagor se ti; blagor si ga tistemu, ki jo bo dobil ◊ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka ♪
  9.      blagoródnost  -i ž (ọ̄) zastar. plemenitost: ta človek nima z blagorodnostjo nič opraviti ♪
  10.      blagoslávljati  -am nedov. (á) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: blagoslavljati z dvignjeno desnico / oče je v duhu blagoslavljal sina in nevesto 2. vznes. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagoslavljala je ure, ki jih je preživela v gorah / vsa vas je blagoslavljala njegov spomin blagoslavljáje star.: blagoslavljaje množico, je odhajal blagoslavljajóč -a -e: njegove blagoslavljajoče roke ♪
  11.      blagoslòv  -óva m (ȍ ọ̄) 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev 2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar) ∙ vznes. zakonski blagoslov otroci 3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Ziherl) ◊ etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom ♪
  12.      blagoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blagoslov 1: blagoslovne molitve / procesija se je ustavila pri blagoslovnem znamenju ♪
  13.      blagoslovíti  -ím dov., blagoslóvil (ȋ í) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič) ● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslóvljen -a -o 1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča 2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure! ♪
  14.      blagóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na blago: a) blagovni seznam; reguliranje blagovnih cen; nadzorstvo nad blagovno potrošnjo, proizvodnjo; blagovna znamka / blagovna borza borza, na kateri se sklepajo kupčije za blago, ki se da tipizirati; mednarodna blagovna menjava; drobna blagovna proizvodnja ♦ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago; blagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja za tržišče; blagovno-denarni odnosi b) blagovni vzorci za novo modno sezono ♪
  15.      blagovést  -i ž (ẹ̑) knjiž. prijetna vest, veselo sporočilo: razširila se je blagovest o bližajoči se svobodi / prinesel je blagovest vsem revnim // vznes. krščanska vera: nosilca blagovesti Ciril in Metod ♪
  16.      blagovít  -a -o prid. (ȋ) star. ki prinaša blaginjo, blagor: blagovite socialne reforme / urejeno in blagovito življenje ♪
  17.      blagóvnica  -e ž (ọ̑) velika trgovina, razdeljena na specializirane oddelke: desetnadstropna blagovnica; blagovnica za prodajo obutve ♪
  18.      blagovníca  -e ž (í) nar. edina hči, ki podeduje vse premoženje: ukazovala je ona, edinka, blagovnica, ki je bila podedovala čvrsto kmetijo (J. Pahor) ♪
  19.      blagovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. blagohoten, dobrohoten: blagovoljni bralci naj sami ocenijo knjigo / dati blagovoljen nasvet blagovóljno prisl.: upam, da mi boste zamudo blagovoljno oprostili ♪
  20.      blagoznánstvo  -a s (ȃ) nauk o surovinah in njihovi predelavi: blagoznanstvo proučuje uporabno vrednost blaga / tretjo uro je na urniku blagoznanstvo ♪
  21.      blagrováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. šteti, imeti koga za srečnega: ljudje so blagrovali nevesto, da je dobila tako dobrega ženina; blagrujejo ga, ker ima prijeten dom 2. knjiž. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagroval je trenutek, ko jo je srečal ♪
  22.      blasfémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na blasfemijo, bogokleten: blasfemične besede; pren. nastopal je s skoraj blasfemično predrznostjo ♪
  23.      blástula  -e ž (ȃ) biol. mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic ♪
  24.      blatíšče  -a s (í) agr. del hleva, kjer se živali iztrebljajo: stojišče v govejem hlevu je razdeljeno na ležišče in blatišče ♪
  25.      bláto  -a s (á) 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu // ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu 2. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se 3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj) ● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo ◊ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli ♪

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA