Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jo (10.101-10.125)


  1.      métežen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na metež: metežni vihar; metežno vreme / knjiž. metežno sekanje s sabljami ♪
  2.      méti  mánem nedov., nam. mét in mèt (ẹ́ á) 1. premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mati je mela otroku premrle roke; od veselja si meti roke / še ves zaspan si je mel oči / mel je s palcem in kazalcem, češ dajte denar / v eni roki je mel klobuk, v drugi pa denar / s prsti je mel tkanino, ki jo je mislil kupiti ugotavljal njene lastnosti, otipaval // premikati prste, dlan sem in tja in pri tem pritiskati, da se kaj med njimi zmečka, stisne: meti bilko, list / meti klas v dlaneh 2. redko drobiti, treti: meti sol v možnarju ● ekspr. trgovci, uradniki so si meli roke so bili zadovoljni, veseli ◊ agr. meti proso ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih ♪
  3.      métier  -a tudi metje -ja [metjé -ja] m (ẹ̑) publ. 1. pridobljene izkušnje, ki se kažejo v veliki tehnični usposobljenosti za kako delo: ima métier, ne pa ustvarjalne nadarjenosti; kiparski métier mu je bil zelo dognan // način, tehnika dela, ustvarjanja: izbrani dramski métier mu omogoča učinkovito izpoved; njegov métier je izdelan, sproščen 2. delo, obrt, posel: svoj métier sta opravljala pod raznimi imeni; zna svoj métier ♪
  4.      metíl...  prvi del zloženk (ȋ) kem. nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom enega atoma vodika: metilbromid, metilceluloza ♪
  5.      metilén...  prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na dvovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom dveh atomov vodika: metilenjodid, metilenklorid ♪
  6.      metilénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na metilen: metilenska skupina / metilensko modrilo obstojno modro barvilo za barvanje mikrobov, tkanin ♪
  7.      métin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na meto: metini listi / metin čaj / metina potica ♪
  8.      mêtlast  -a -o prid. (é) 1. ekspr. podoben svežnju vejic, šib, ščetin pri metli: dolge, metlaste obrvi mu visijo nad oči / lisica z metlastim repom 2. agr. ki ima goste poganjke, vejice: ta češnja ima metlaste veje mêtlasto prisl.: metlasto trdi brki ♪
  9.      metlíčevje  -a s (í) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti; brnistra: vlakna metličevja se uporabljajo v tekstilni industriji ♪
  10.      metlíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Metliko: metliški muzej / metliška črnina; metliško kólo kólo iz okolice Metlike ♪
  11.      metljàv  -áva -o prid. (ȁ á) vet. okužen z metljaji: metljave živali hujšajo / metljava jetra ∙ ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek ♪
  12.      metljávost  -i ž (á) vet. bolezen ovc, goveda, ki jo povzroča (veliki) metljaj: ta zajedavec povzroča metljavost; ovce so poginile, zbolele za metljavostjo ♪
  13.      metóda  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek: izpopolniti, odkriti novo metodo; te metode so nezanesljive, zamudne; metode obveščanja, zdravljenja / analitična, eksperimentalna metoda; za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo; knjiž. deduktivna metoda; primerjalna, statistična metoda; raziskovalne, učne metode / učiti po zastarelih metodah / delovne metode ♦ filoz. fenomenološka metoda; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; metoda demonstracije; psih. metoda introspekcije; šol. črkovalna, glasovalna metoda; globalna ali celostna metoda; konverzacijska metoda; šport. intervalna metoda treniranja treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: to so čudne metode; demokratične, revolucionarne metode; s tako metodo ne bo prišel daleč / diplomatske, gangsterske metode / v tem delu ni nobene metode nobenega reda, sistematičnosti ♪
  14.      metóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na (učno) metodo: v učbeniku je precej metodnih navodil / metodna knjiga nekdaj knjiga za učitelje z navodili za obravnavo učne snovi ♪
  15.      metódičarka  -e ž (ọ́) strokovnjakinja za metodiko: psihologinja in metodičarka / učiteljica biologije je dobra metodičarka zna dobro poučevati biologijo ♪
  16.      metódičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na metodiko: metodični principi / metodična pomagala 2. načrten, premišljen: metodična razporeditev dela; metodično spoznavanje samega sebe ◊ filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane metódično prisl.: metodično obravnavati učno snov ♪
  17.      metódičnost  -i ž (ọ́) načrtnost, premišljenost: metodičnost gradnje / metodičnost mišljenja / raziskovanja se je lotil z znano metodičnostjo ♪
  18.      metodístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metodiste: metodistična cerkev / metodistični pridigar ♪
  19.      metodologíja  -e ž (ȋ) navadno s prilastkom skupek metod, ki se uporabljajo pri kakem raziskovanju, mišljenju: sociološka metodologija temelji na statistiki; izpopolniti, obvladovati znanstveno metodologijo; metodologija filozofije, psihologije / publ. metodologija ugotavljanja dohodka metode za ugotavljanje dohodka ♪
  20.      metodolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na metodologijo ali metodo: metodološki principi; to je metodološko vprašanje / razpravi je očital stvarne in metodološke napake / imel je nekaj metodoloških pripomb metodolóško prisl.: metodološko je problem dobro obdelan ♪
  21.      metódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na (učno) metodo: metodska navodila ♪
  22.      metonímičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metonimijo: metonimični pomen besede / metonimično izražanje metonímično prisl.: metonimično rabljena beseda ♪
  23.      métričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na metrum: naglasni metrični princip, sistem; metrični vzorec; metrična doba / sonet in druge stalne metrične oblike ♦ tekst. metrična številka številka, ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje ♪
  24.      metropolíja  -e ž (ȋ) 1. rel. upravna enota katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ustanoviti metropolijo; slovenska metropolija 2. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena metropolitu: voditi metropolijo ♪
  25.      metropolít  -a m (ȋ) 1. rel. predstojnik upravne enote katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ljubljanski metropolit 2. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik, za stopnjo nižji od patriarha: postal je moskovski metropolit ♪

   9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA