Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jim (921-945)


  1.      naslédek  -dka m (ẹ̑) knjiž., navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja; posledica: to dejanje bo imelo hude, neprijetne nasledke; nesreča je bila nasledek neprevidnosti; nihče ni vedel, kaj bo nasledek temu; vzrok in nasledek / to ima lahko za nasledek velike spremembe / publ. neoromantika s svojimi koreninami v romantiki in svojimi nasledki v ekspresionizmu vplivi, nadaljevanji // rezultat, dosežek: ta knjiga je nasledek vztrajnega dela / iron. nasledki njunega prijateljstva so se videli čez devet mesecev // publ. sklep, zaključek: iz povedanega sledi nekaj zanimivih nasledkov ♪
  2.      naslédstvo  -a s (ẹ̑) 1. pridobitev določenega položaja, funkcije neposredno po kom drugem: pravica (do) nasledstva; boji za nasledstvo / priznali so njegovo nasledstvo // jur. pridobitev premoženja ali določenih pravic neposredno po kom drugem: prvorojenčeva pravica nasledstva; dedovanje, menjava in druge oblike nasledstva / pravno nasledstvo 2. knjiž., redko nasledniki: nasledstvo se je odpovedalo svojim pravicam 3. knjiž., redko dednost: motivirati dejanja z nagoni, nasledstvom ♪
  3.      naslòn  -ôna m (ȍ ó) 1. del stola, klopi, namenjen za naslanjanje hrbta, rok: usedel se je v naslanjač in položil roko na naslon; hrbtni, stranski naslon / sedlo z naslonom // redko ograja z navadno širšim zgornjim delom, urejenim za naslanjanje rok, telesa: z žametom pokrit naslon lože 2. redko naslonitev: zavesten naslon na ljudsko umetnost ♪
  4.      naslonílo  -a s (í) 1. del stola, klopi, namenjen za naslanjanje hrbta, rok: mehko, visoko naslonilo; naslonilo za hrbet, roke; stol brez naslonila / naslonilo stola, zofe // knjiž. priprava za naslonitev česa sploh: ker je bilo drv preveč, se je naslonilo zlomilo / železno naslonilo za drva zglavnik 2. redko ograja z navadno širšim zgornjim delom, urejenim za naslanjanje rok, telesa: rokavice je odložila na naslonilo; ložno naslonilo ◊ adm. ploščica za valjem pisalnega stroja, na katero se ob vlaganju nasloni papir ♪
  5.      naslonítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nasloniti: naslonitev dolge lestve jim je povzročila precej težav / vidna je naslonitev na ljudsko pesništvo / zagovarjati naslonitev na napredne sile ♪
  6.      naslóvnik  -a m (ọ̑) 1. prejemnik pošiljke: naslovnik je pismo, pošiljko prejel; bivališče naslovnika ♦ lingv. oseba, osebe, ki jim je jezikovno sporočilo namenjeno 2. knjiž. seznam naslovov: njegovo ime je poiskal v naslovniku ♪
  7.      nasmehávati se  -am se nedov. (ȃ) redko nasmehovati se: nasmehavali so se in jim pomežikovali ♪
  8.      nasméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, radost: nasmehniti se domisleku, šali; ljubeznivo se mu je nasmehnila; veselo, zaničljivo, zlobno se nasmehniti; ekspr. kislo se nasmehniti / nasmehnila se je z očmi / nasmehniti se v pozdrav ● ekspr. sreča se mu je nasmehnila doživel je uspeh, navadno brez svojih zaslug; ekspr. zmaga se jim je nasmehnila bili so blizu zmage, zmagali so ♪
  9.      naspróti  prisl. (ọ̑) 1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti; nasproti vozeči avtobus // izraža položaj, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: ob cesti stoji hiša, nasproti je spomenik; vojski si stojita nasproti ♦ geom. nasproti ležeči stranici 2. star. izraža nasprotovanje, sovražnost: zmeraj dela, ravna bratu nasproti / v povedni rabi: vsi so ti nasproti; to ni resnici prav nič nasproti 3. raba peša uvaja novo trditev namesto prej zanikane; nasprotno: ne bojim se ga, ravno nasproti, smejem se mu / vsi mu verjamejo, jaz pa sem, nasproti, prepričan, da laže 4. redko naproti: otrok teče očetu nasproti ♪
  10.      nasprotováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega: oče mu nasprotuje pri tej odločitvi; vsi mu nasprotujejo; nasprotovati tovarišem; težko bo prodrl s svojim načrtom, ker mu vedno kdo nasprotuje; politično, strokovno nasprotovati // biti, nastopati proti čemu: nasprotovati gradnji hidroelektrarne / nasprotovati predlogom, predpisom 2. v čem bistvenem se popolnoma razlikovati od drugega: ta odlok nasprotuje zakonu; zahteve ne nasprotujejo njegovim nazorom / novi izraz ne sme nasprotovati duhu slovenskega jezika nasprotováti si biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: izjave prič si nasprotujejo nasprotujóč -a -e: v njem je nasprotujoč duh; nasprotujoči si nazori; nasprotujoče si izjave, trditve; navdajala so ga nasprotujoča si čustva; nasprotujoča si povelja, stališča ♪
  11.      nastáti  -stánem dov. (á ȃ) nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: v tistem času je nastalo več novih držav / ob potresu je nastala velika škoda / kmalu bo nastal dan se bo zdanilo; v tovarni je nastal požar je začelo goreti / nenadoma nastane hrup in krik; mučen molk je nastal; po tem dogodku je nastalo med njima veliko sovraštvo // s prislovnim določilom izraža, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja: kosti so nastale iz hrustanca; te snovi nastanejo pri vrenju / roman je nastal v težkih okoliščinah / publ. v zvezi s tem bodo nastale še neprijetnosti; prim. nastali ♪
  12.      nastáti se  -stojím se dov., nastój se nastójte se; nastál se; nam. nastàt se in nastát se (á í) ekspr. v stanju, postajanju doseči veliko mero: na straži se je nastal in namrazil / ko se je nastal in nagovoril, se je poslovil ♪
  13.      nastáviti  -im dov. (á ȃ) 1. dati, postaviti kaj v položaj a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavi dlan, pa ti bom dal ves drobiž; nastaviti kozarec pod pipo; nastavi predpasnik, da ti vržem jabolka / nastaviti ustnice za poljub / nastavil je roko in prestregel udarec / nastavil je kozarec (na usta) in začel piti / ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila b) za lovljenje (živali): nastaviti pasti, zanke / nastaviti kaj za vabo; pren., ekspr. nastavil ji je past c) da se hitro, dobro vidi: knjigo mu je nastavil na mizo / na sredo sobe je nastavila stvari, pa jih ni videl dala, postavila // podstaviti, podtakniti: nastaviti bombo / nastaviti različne ovire, zapreke 2. teh. narediti s pomočjo priprave za regulacijo, da a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastaviti zavore, žaromete b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastaviti dotok plina, vode; nastaviti gretje avtomobila / nastaviti svetlobo z gumbom 3. nav. ekspr. narediti zarodek, zasnovo, navadno cveta: žito je nastavilo klase; nastaviti popke, semena / grozdje je slabo nastavilo / rastlina je nastavila veliko cvetov 4. pog. zaposliti: nastaviti novega profesorja za matematiko; nastaviti več strokovnjakov / nastavili so jo za strojepisko 5. zastar. nadaljevati: pogovor sta nastavila drugi dan / nastaviti pot ● vulg. nastavila mu je privolila v spolno občevanje z njim; nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri; ekspr. nastaviti ceno določiti; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. nastaviti nov sod namestiti pipo na poln sod ◊ mat. nastaviti enačbo nastáviti se nav. ekspr. 1. priti, postaviti se v opazen, dobro viden položaj: nastavil sem se pred hišo in ga čakal / prav nastavil sem se mu, pa me ni videl 2. dopustiti delovanje česa na kaj: nastaviti se soncu, vetru; nastaviti obraz vročini / ekspr. nastaviti se sovražnikovim kroglam nastávljen -a -o: bil je nastavljen za profesorja; sod je nastavljen; nastavljena dlan; ujeti se v nastavljeno past; optika mora biti pravilno nastavljena; po sobi nastavljeno pohištvo / stvar je bila dobro nastavljena zastavljena, zasnovana ♪
  14.      nastòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: pripraviti se za nastop; harmonikarski, pevski, telovadni nastop; nastop najboljših drsalcev, godalnega kvarteta / učenci so priredili nastop / pog. nastop na radiu, televiziji / njen nastop v glavni vlogi je navdušil gledalce / orkester ima po tri nastope na teden // sodelovanje, dejavna navzočnost pri športni, kulturni prireditvi: omogočiti najboljšim smučarjem nastop na olimpiadi 2. prikaz mnenja, stališča javno, pred občinstvom: predsednikov prvi nastop je prenašala televizija; njegovi nastopi na kongresih so vzbujali zanimanje / Prežihov književniški nastop; od prvih nastopov v revijah do samostojne pesniške zbirke je minilo več let / publ. uspešni nastopi naših podjetij na tujem tržišču / protestni nastopi študentov proti rasni diskriminaciji // nav. mn., ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: razšla sta se mirno, brez nastopov / mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi / knjiž. še na misel mi ne pride, da bi ti delala nastope neprijetnosti, težave 3. navadno s prilastkom vedenje, ravnanje: imeti dober, eleganten, simpatičen, uglajen nastop; s svojim nastopom navdušuje ljudi / ponosen je na svoj svetovljanski nastop / manjka mu prepričljivosti v nastopu 4. z rodilnikom izraža začenjanje česa: označiti nastop dejanja, stanja / knjiž.: nastop pomladi začetek; pred nastopom življenja na zemlji pred nastankom; z nastopom noči so postali vsi zaspani ko se je znočilo / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru ◊ jur. dilatorne ovire za nastop kazni; šol. imeti nastop opravljati učno uro, pri kateri se ocenjuje pedagoška sposobnost, strokovno znanje kandidata; vet. nastop poškodba noge ob zgornjem robu kopita, povzročena s kopitom ali podkvijo druge noge ♪
  15.      nastopáštvo  -a s (ȃ) knjiž. domišljavost, gizdalinstvo: nastopaštvo jim je tuje / sram ga je bilo zaradi njihovega nastopaštva ♪
  16.      nastopíti  in nastópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. prikazati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: nastopili so vsi učenci; na prireditvi so nastopili znani umetniki / nastopiti z vajami na orodju / pog. nastopiti na radiu, televiziji / nastopiti v vlogi Hamleta // biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: naša reprezentanca bo nastopila na olimpiadi; nastopiti na festivalu zabavne glasbe / nastopiti za državno reprezentanco 2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazati mnenje, stališče: nastopiti na kongresu; na volitvah je nastopilo več strank; nastopiti s svojimi predlogi; avtoritativno nastopiti / knjiž. nastopiti v obrambo domovine / nastopiti proti rasni diskriminaciji // v zvezi s kot opraviti kako funkcijo: nastopiti kot branilec, priča / ekspr. pred gosti je nastopila kot prava dama 3. nav. ekspr. izraža začenjanje a) obstajanja, stanja: po nekaj dneh je nastopila kriza; megla, odjuga nastopi / smrt je nastopila zaradi strela v sence / knjiž.: nastopili so deževni dnevi so se začeli; nastopila je noč znočilo se je; ni še nastopil pravi čas prišel b) z glagolskim samostalnikom opravljanja dela, dejavnosti: nastopiti službo; elipt. nastopil je prvega začel delati, hoditi v službo / nastopiti dopust / nastopiti delo / svojo umetniško pot je nastopil na podeželskem odru ● zastar. sin je nastopil gospodarstvo (po očetu) prevzel, nasledil; zastar. nastopil je šestnajsto leto stopil je v šestnajsto leto ◊ jur. nastopiti kazen; šol. nastopiti v razredu imeti nastop nastopívši zastar.: prvič nastopivši na odru, je doživel velik aplavz; nastopivši mraz je napravil veliko škode ♪
  17.      nastréšek  -ška m (ẹ̑) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: širok nastrešek; nastrešek hiše / lastovka si spleta gnezdo pod nastreškom; pren., knjiž. sedla je na klop pod gostim nastreškom češenj 2. streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša; nadstrešek: zgraditi nastrešek; nastrešek ob vhodu ♪
  18.      nastròj  -ôja m (ȍ ó) knjiž. usmerjenost, naravnanost: dobro pozna nastroj svojih ljudi; nacionalistični nastroj meščanstva / neprijetni dogodek jim je pokvaril veseli nastroj (veselo) razpoloženje ♪
  19.      nasúti  -sújem dov., nasúl in nasùl (ú ȗ) 1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: nasuti grah v posodo; nasula je za pest soli; brezoseb. snega je nasulo do gležnjev; pren., ekspr. nasula jim je veliko novic o njem ∙ ekspr. nasuti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico 2. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: pot so že nasuli; na debelo nasuti s peskom // z nasipanjem narediti kaj višje: zemljišče je treba na tem mestu še nasuti nasút -a -o: s peskom nasuta pot; nasuta pregrada ♪
  20.      naštévati  -am nedov. (ẹ́) v govoru, pisavi združevati v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: našteva jim dela, ki jih je treba opraviti; podrobno je začel naštevati vse kraje, ki jih je videl ● pog., ekspr. naštevati jih komu opominjati, oštevati ga ♪
  21.      nategováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem povzročati a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategovati vrv, žico; nategovati elastiko / voznik je krepko nategoval vajeti / nategovati kapo čez ušesa vleči / ekspr. ljudje v zadnji vrsti so nategovali vratove iztegovali b) nav. ekspr. da postaja kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnavati, zravnavati: nategovati rjuho 2. pog. povzročati, da traja kaj dalj časa: nategoval je debato v nedogled; svojo pripoved je zelo nategoval 3. star. navzemati se, zlasti barve, vonja: vino rado nateguje ● redko jug nateguje piha; ekspr. nategovati harmoniko igrati na harmoniko; ekspr. pri tem je kislo nategoval obraz z mimiko na obrazu izražal razočaranje, žalost; ekspr. nategovati ušesa prisluškovati; ekspr. nategovati žganje iz čutare piti; ekspr. nategovati podatke na lastno kopito na silo jih prilagajati svojim razmeram, potrebam nategováti se ekspr. zelo se truditi, si prizadevati: vse življenje se že nateguje; nateguje se kot (črna) živina ♪
  22.      natézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo, največjo dolžino; nategovati: natezati žico / natezati elastiko / ekspr. natezal je svoj korak, da ga je komaj dohajala delal je dolge korake; pren., ekspr. s svojim ravnanjem ji je natezal živce 2. nekdaj mučiti na natezalnici: jetnika so natezali tako dolgo, da je vse priznal ● ekspr. natezati ušesa prisluškovati natézati se ekspr. zelo se truditi, si prizadevati: naj se je še tako natezal, dela ni mogel končati // pogajati se: natezala sta se za plačilo; s kupcem sta se natezala brez konca in kraja ♪
  23.      natrésti  -trésem dov., natrésite in natresíte; nam. natrést in natrèst (ẹ́) spraviti kam določeno količino česa sipkega, drobnega: natresti malo moke v vrečo / natresti poti s peskom nasuti, posuti / publ. natresli so jim polno mrežo golov dali so jim veliko golov; pren., ekspr. natresel jim je veliko zanimivih podatkov ∙ ekspr. natresti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico // s tresenjem, navadno (sadnega) drevja, priti do določene količine česa: otroci so natresli veliko jabolk natrésti se ekspr., redko priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: tja se je natresla vrsta neznanih ljudi natrésen -a -o: po cesti natreseni listki; natreseno sadje ♪
  24.      natrosíti  in natrósiti -im dov. (ȋ ọ́) spraviti kam določeno količino česa sipkega, drobnega: natrositi nekaj zrnja kokošim; pren., ekspr. natrosila jim je novic o njem ∙ ekspr. natrositi komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico natróšen -a -o: po tleh natrošeni listi ♪
  25.      natúrnost  -i ž (ȗ) knjiž. naravnost, neprisiljenost: kulise vzbujajo vtis naturnosti / njena naturnost in preprostost jim je ugajala / občudovali so naturnost njegove igre ♪

   796 821 846 871 896 921 946 971 996 1.021  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA