Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jim (1.376-1.400)


  1.      písniti  -em dov. (í ȋ) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: pisnil ni niti besedice; samo pisni, pa te bom udaril / pred njim si ne upa niti pisniti ∙ ekspr. bukev ga je stisnila, da ni niti pisnil da je umrl brez glasu; ekspr. glej, da nikomur ne pisneš o tem rečeš, poveš ♪
  2.      piškót  -a m (ọ̑) ploščato pecivo različne oblike iz nekvašenega testa: jesti, kupiti, peči piškote; ponudili so jim čaj in piškote ♦ gastr. otroški piškoti iz biskvitnega testa v obliki osmice ♪
  3.      pláča  -e ž (á) 1. do 1965 vsota, ki jo na določena razdobja dobi zaposleni za svoje delo: dobiti, dvigniti, pog. vleči plačo; povišati plače; nizka plača / mesečna plača; osnovna plača; ima stalno plačo; plača po učinku / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru 2. pog. osebni dohodek: prejeti plačo; izplačali so jim 80-odstotne plače; razlike v plačah / plača bo petnajstega v mesecu izplačilo osebnega dohodka; iti po plačo 3. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno umsko, ki ga opravi nameščenec ali uslužbenec za delodajalca: delodajalci so zadrževali plače v svojo korist; delavci so zahtevali višje plače; uslužbenska plača / trinajsta plača vsota v višini mesečne plače, ki jo prejme nameščenec ali uslužbenec ob koncu leta 4. star. plačilo: kaj hočeš za plačo; oddajati stanovanje za primerno plačo; mastna, poštena plača ● ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; ekspr. z eno plačo težko živijo z dohodki samo enega člana družine ◊ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške ♪
  4.      plačílo  -a s (í) 1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo: dati, dobiti, sprejeti plačilo; za to delo ni dobil nobenega plačila; priti po plačilo; bogato, dobro, majhno plačilo; zasluženo plačilo; biti v zaostanku s plačilom / dnevno, letno plačilo; plačilo na obroke; plačilo v denarju / prejeti plačilo na roko; za plačilo, pisar. proti plačilu delati, opravljati kaj; najeti koga za veliko plačilo; pren. v plačilo jim bo zavest, da so opravili pomembno delo ∙ ekspr. tudi ti boš dobil svoje plačilo boš kaznovan; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; nehvaležnost je plačilo sveta; za enako delo enako plačilo // ekon., fin. poravnava denarne obveznosti z izročitvijo ali z nakazilom ustrezne vsote denarja: prevzemati plačila / mednarodna, zunanja plačila; tekoča plačila / dolg je dospel v plačilo; te hiše zapadejo v plačilo v prihodnjem letu 2. glagolnik od plačati: plačilo je dolgo odlagal; biti oproščen plačila česa; plačilo dolgov / plačilo kazni, stroškov ♪
  5.      plahnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati po obsegu manjši: oteklina že plahni / ekspr. njegov trebušček plahni iz dneva v dan / balon je začel plahneti; pren., ekspr. zaloge hrane plahnijo; premoženje jim je naglo plahnelo 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: družbena moč plemstva je vse bolj plahnela; njegov ugled plahni / volja, zanimanje sta mi začela plahneti / jeza mu že plahni ∙ ekspr. drug za drugim so plahneli iz sobe naskrivaj, neopazno odhajali ♪
  6.      plán  -a m (ȃ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo, načrt: držati se plana; delati, imeti, narediti plan; neizvedljiv, podroben plan; nima pripomb k planu / družbeni plan ki usklajuje razvoj gospodarstva; dolgoročni, kratkoročni gospodarski plan; finančni plan; plan investicij / plan poleta // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti plan; preseči proizvodni plan / letni, mesečni plan; petletni plan 2. nav. mn., redko kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti; načrt: ima zelo velike plane / njegov življenjski plan se ni uresničil 3. redko grafični prikaz kakega objekta, področja; načrt: izdelati, izrisati, kopirati plan / kupiti plan mesta zemljevid 4. film. razvrstitev filmanih, slikanih oseb, predmetov glede na globino slike: različni plani v filmu / drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko / igralčev obraz so prikazali v prvem planu ● publ. v planu je, da dobi vas vodovod mislijo, nameravajo narediti, napeljati vodovod; publ. biti pod planom, zaostajati za planom ne izpolnjevati plana; ekspr. zaradi učenja je moral potisniti nogomet v drugi plan ni se mogel več veliko ukvarjati z njim; ekspr. vedno je hotel biti v prvem planu v ospredju, prvi ◊ fin. kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah ♪
  7.      plán  -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) knjiž. 1. neporasel ali deloma porasel: za hišo se je razprostiral plan svet; ta svet je deloma gozdnat, deloma plan // odprt, razsežen: iz ozke soteske so prišli na plano jaso; čutil se je nebogljenega sredi planega polja // ki je brez vzpetin, raven: našli so toliko planega prostora, da so postavili hišo; travnik pred njim je bil plan kot gladina jezera 2. v zvezi z morje odprt, širok: odpluti na plano morje; lovijo le na planem morju ◊ arheol. plano grobišče brez posebej nasutega kamenja, zemlje; strojn. plana stružnica stružnica za struženje ravnih ploskev; sam.: plano se je razprostiralo daleč pred njim; knjiž. pripravljen je stvar organizirati, na plano pa naj bi šli drugi se izpostavili nevarnostim, nevšečnostim; po planem si niso upali hoditi; med nevihto je bil na planem zunaj, na prostem; stekel je in je bil prvi na planem zunaj; spali so na planem zunaj, na prostem; vsi so hiteli na plano ven, na prosto ♦ vrtn. presajati rože na plano iz zaprtih gred ali rastlinjakov na prosto ♪
  8.      planjáva  -e ž (ȃ) navadno večji raven svet brez drevja in grmovja: pred njim se je razprostirala travnata planjava; sredi planjave je rasla skupina brez; peščena, skalnata planjava; pren. jezerska, morska planjava ♪
  9.      plánšar  -ja m (ȃ) kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: planšarji so jim ponudili kislo mleko in sir ♪
  10.      plást  -í ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu; gosta plast umazanije je prekrivala ulico; emulzijska, zaščitna plast; odstranil je plast gline; plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg // kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti 2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva; taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe 3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti // pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz ◊ agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini ♪
  11.      plató  -ja m (ọ̑) 1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino // raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje 2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil ◊ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja ♪
  12.      plaválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plavanje: plavalni gibi; plavalne sposobnosti živali / plavalni bazen; učiti se plavati s plavalnim obročem / plavalni šport; plavalni tečaj ♦ šport. plavalni četveroboj; zool. plavalna kožica kožica med prsti živali, ki omogoča, pospešuje plavanje; plavalna noga noga s plavalno kožico med tremi sprednjimi prsti ♪
  13.      plemenitáštvo  -a s (ȃ) knjiž. plemstvo: privilegiji plemenitaštva ∙ knjiž. postavlja se s svojim plemenitaštvom plemiškim rodom, položajem ♪
  14.      plés  -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje 2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese; lahek, počasen, živahen ples; ples v ritmu cha-cha-cha; ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples 3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples; odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka // (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples 4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju; iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske 5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples; ruševčev ženitovanjski ples; ples kobre, kačjega pastirja ● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti ♪
  15.      plêsti  plêtem nedov., plêtel in plétel plêtla, stil. plèl plêla (é) 1. delati tekstilne izdelke s pletilkami, pletilnim strojem: plesti jopico, nogavice; plesti z debelimi, drobnimi pletilkami; šivati in plesti / kvačkati zna, plesti pa ne; ročno, strojno plesti / plesti vzorec ♦ obrt. plesti leve petlje 2. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta pletejo vence; plesti jermen za bič; plesti kite, mrežo; plesti ograjo iz protja, šibja / plesti lase v kito / čez zimo plete košare / ptiči pletejo gnezda 3. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu plete; kaj pleteš proti njemu; za mojim hrbtom ne pleti ničesar; proti tebi se plete zarota // z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: pletel je ljubezen, prijateljstvo z njo; na vse strani plete spletke 4. ekspr. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjemi mu vsega, kar plete; spet je nekaj pletel o tebi / okrog nas so pletli laži in obrekovanja / plesti besede, pogovor o čem govoriti, pogovarjati se 5. ekspr. delati, snovati: v glavi že plete nov načrt; zmeraj kaj plete / ljudstvo je pletlo o tem nenavadne legende ustvarjalo ● ekspr. samo da se ne boš kesal, je pletel dalje govoril; knjiž., ekspr. plesti hvalnice komu hvaliti, slaviti ga plêsti se ekspr. 1. s prislovnim določilom počasi gibati se, premikati se v določenem prostoru: mačka se ji je pletla med nogami, pod nogami / pod temnim stropom se je pletel dim z ognjišča // pojavljati se v neredu: žareči bliski so se pletli in križali / misli se mu divje pletejo po glavi // pojavljati se sploh: naokoli se je pletel mrak / na večernem nebu se je pletla rožnata zarja 2. nastajati, širiti se: o tem se pletejo različne zgodbe / čudne govorice se pletejo okrog tebe / eno se plete iz drugega izhaja 3. dogajati se: kaj neki se plete tam doli / kdo bi vedel, kaj se plete v ljudeh / med njima se nekaj plete ● ekspr. govorica se mu plete ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. pogovor se je pletel o knjižnem jeziku govorili so, pogovarjali so se; ekspr. to vprašanje se je dolgo pletlo po njegovih možganih dolgo je razmišljal o njem; ekspr. ni se hotel plesti z njo imeti z njo (tesnejših) stikov pletóč -a -e: pletoč nogavico, je pazila na otroke pletèn -êna -o: pleten brezrokavnik; pleteni stoli; gladko pletena jopica; iz vrbovih šib pletene košare; dvojno pleten rob; ročno, strojno pleten ♪
  16.      pletênka  tudi pleténka -e ž (é; ẹ́) 1. velika opletena trebušasta steklenica: natakali so jim iz pletenk; desetlitrska pletenka / pletenka žganja / izpili so dve pletenki vsebino steklenic 2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa: peči pletenke ♪
  17.      plòsk  plôska -o prid. (ȍ ó) ki je take ali podobne oblike kot ploskev: ploska skala; plosko dleto; plosko dno posode / udaril jo je s plosko roko; ploska steklenica ploščata; ima ploske prsi nerazvite, slabo razvite; plosko ležišče ravno ◊ med. ploska noga noga z izravnanim srednjim delom stopala; tisk. ploski tisk tiskanje z ravne plošče; um. ploski relief relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve; zool. ploski črvi nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes plôsko prisl.: plosko pasti; z veslom je plosko udarjal po vodi ♪
  18.      pnevmátika  -e ž (á) plašč in zračnica za na kolo vozila kot samostojna elementa ali v enem delu: pnevmatika poči, se predre; napolniti, namestiti pnevmatiko; prazna pnevmatika / avtomobilska, letalska pnevmatika ♦ avt. balonska pnevmatika z nizkim notranjim tlakom // žarg. (avtomobilski) plašč, guma: kupiti nove pnevmatike; izrabljena pnevmatika / na ovinku so zapele pnevmatike / letna, zimska pnevmatika ♪
  19.      pobarbáriti se  -im se dov. (á ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane prilagoditi se barbarskemu načinu življenja in mišljenja: nekateri Grki so se pobarbarili 2. slabš. postati nekulturen človek, surovež: očital jim je, da so se pobarbarili ♪
  20.      pobáviti se  -im se dov. (á ȃ) knjiž., redko krajši čas se ukvarjati s čim: popoldne se je pobavil s svojim konjičkom / zdelo se mu je vredno pobaviti se s tem vprašanjem ♪
  21.      póbič  -a m (ọ̑) pog. fantek, fantič: gruča razposajenih pobičev / kot nagovor pobič, zakaj pa jokaš / rodil se jima je že drugi pobič sin ♪
  22.      pobíti  -bíjem dov., pobìl (í ȋ) 1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili 2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla ∙ ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli 4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna // nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo 5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil 6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila pobíti se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi pobít -a -o: bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi ♪
  23.      poblaznéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati blazen: jetnik je poblaznel / ekspr. ko je to slišala, je čisto poblaznela / ekspr. poblazneti od sovraštva, strahu poblaznèl in poblaznél -éla -o: poblaznel človek ∙ ekspr. v poblazneli grozi je tekel za njim zelo veliki ♪
  24.      poblískati se  -am se dov., tudi pobliskájte se; tudi pobliskála se (í) 1. brezoseb. na hitro močno zasvetiti se: iz topa se je pobliskalo / na nebu se je pobliskalo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so se pobliskala / jezno, veselo so se mu pobliskale oči ● ekspr. se ti je zdaj pobliskalo, kako je z njim si zdaj dojel, spoznal ♪
  25.      pobótati  -am dov. (ọ̄) s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pobotati sprta zakonca; sporekla sta se, a sta se kmalu spet pobotala; pobotal se je z očetom ◊ jur. pobotati terjatev poravnati jo z nasprotno terjatvijo pobótati se star. dogovoriti se, pogoditi se: pobotati se za plačilo pobótan -a -o: pobotana soseda ♪

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA