Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jih (2.780-2.804)


  1.      preníkati  -am nedov. (ȋ ȋ) pronicati: deževnica prenika skozi apnenec / njihove pripovedi so prenikale globoko v njegovo zavest / prenikal je v njene skrivnosti ♪
  2.      preobjésti se  -jém se dov., 2. mn. preobjéste se, 3. mn. preobjedó se tudi preobjéjo se; preobjéj se in preobjèj se preobjéjte se; preobjédel se preobjédla se, stil. preobjèl se preobjéla se (ẹ́) 1. preveč se najesti: krava se je preobjedla; preobjesti se pri kosilu 2. naveličati se: preobjedli so se konzerv / ekspr.: drug drugega sta se preobjedla; preobjedel se je njihove družbe; vsega so se preobjedli ∙ ekspr. preobjedel se je (belega) kruha zaradi izobilja je objesten, predrzen preobjéden -a -o: preobjedeni gostje; vsega dobrega preobjedeni ljudje ♪
  3.      preobléka  -e ž (ẹ̑) 1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke 2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki 3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana ● redko usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; redko kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodu ◊ rel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo ♪
  4.      preoblikoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preoblikuje: preoblikovalec besedila / nekateri umetniki so bolj opazovalci kot preoblikovalci življenja / publ. ta dogodek je bil pomemben preoblikovalec razmer jih je zelo preoblikoval ♪
  5.      preobžréti se  -žrèm se dov., preobžŕl se (ẹ́ ȅ) 1. nizko preobjesti se: preobžrl se je, zato ne more spati 2. slabš. naveličati se: preobžrli smo se enolične hrane / preobžrl sem se njihove družbe ♪
  6.      preoddáljen  -a -o prid. (ȃ) preveč oddaljen: preoddaljeni so, da bi jih lahko dohiteli / preoddaljeni kraji; od mesta so preoddaljeni ♪
  7.      preóster  -tra tudi -ôstra -o stil. -ó prid. (ọ́, ó) preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre ● evfem. njegov sluh ni preoster oster preóstro in preostró tudi preôstro prisl.: preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo ♪
  8.      preózek  -zka -o prid. (ọ́) preveč ozek: odrezati preozek trak / preozka cesta, gaz / preozek rokav; hlače so mi preozke / ekspr. biti preozek v svojih nazorih / ekspr. preozko pojmovanje umetnosti preózko prisl.: preozko gledati na kaj; preozko kaj opredeliti ♪
  9.      prepàd  -áda m (ȁ á) 1. kraj z navpično ali skoraj navpično spuščajočo se strmino: gams se ne boji strmin in prepadov; stati nad prepadom; skalnati prepadi / pasti v prepad; ekspr. pod plezalcem je zijal prepad je bila velika globina / nar. dvajset metrov širok prepad brezno; pren. mladost je polna notranjih prepadov; prepadi v duši ♦ geogr. zelo strmo, navpično se spuščajoča strmina 2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje med različnima stranema: premostiti prepad med sprtima strankama; poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami 3. ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, neprijetnega: rešiti se iz prepada dvomov; pehati koga v prepad obupa; najti izhod iz prepada sovraštva ● ekspr. pahnil ga je iz največje sreče v prepad v veliko nesrečo; ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti; rob prepada pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj ♪
  10.      preparírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti ♪
  11.      prepasováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: prepasovala je otroku svilen trak // prevezovati, stiskati s pasom, jermenom, navadno okrog pasu: prepasovati obleke; njihove ženske se visoko prepasujejo ♪
  12.      prepêči  -pêčem dov., tudi prepekó; prepêci prepecíte; prepékel prepêkla (é) 1. narediti, da je kaj popolnoma pečeno: pečenko je treba dobro prepeči; krompir se je v žerjavici lepo prepekel 2. ponovno speči: prepeči meso, da se ne bi začelo kvariti / prepeči kruh v pečici ● ekspr. sonce jih je dodobra prepeklo ogrelo, razgrelo prepečèn -êna -o: prepečeno meso ♪
  13.      prepékati  -am nedov. (ẹ̑) v zvezi s sonce povzročati občutek zelo močne toplote: ves dan jih je prepekalo sonce / zemljo je prepekalo vroče sonce ♪
  14.      prepeljáti  -péljem tudi -ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto potnikov naenkrat // spraviti z enega mesta na drugo sploh: prepeljati avtomobil, voz drugam / imela je nalogo, da jih prepelje skozi zasedo 2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prepeljati križišče / žarg. vlak je prepeljal signal zapeljal mimo signala, ko je bila na njem prižgana rdeča luč 3. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljati okrasni trak skozi luknjice; prepeljati žico skozi cev prepeljáti se enakomerno, drseč se premakniti: labod se je prepeljal po vodi / čez luno se je prepeljal temen oblak // nav. ekspr. zleteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: sova se je prepeljala na drugo stran grape prepelján -a -o: vrednost prepeljanega tovora; pokojnik bo prepeljan na domače pokopališče ♪
  15.      prepeljávati  -am nedov. (ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prepeljavati blago, potnike; čez jezero se prepeljavajo s čolnom / včasih so morali hoditi v mesto peš, zdaj pa jih prepeljava avtobus // voziti (sem in tja): prepeljavati turiste po jezeru; prepeljaval jo je z avtomobilom // spravljati z enega mesta na drugo sploh: otrok prepeljava voziček iz sobe v sobo 2. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljavati vrv skozi zanke 3. nav. ekspr. kot spremljevalec voditi, usmerjati gibanje koga: prepeljaval je dekleta po parkih / koklja prepeljava piščance po dvorišču prepeljávati se enakomerno, drseč se premikati: po kanalih se prepeljavajo gondole / pav se je prepeljaval po dvorišču / po ledu se že prepeljavajo prvi drsalci se drsajo / po nebu se prepeljavajo beli oblaki // nav. ekspr. leteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: nad gozdom se prepeljavajo kragulji ● ekspr. vedno se prepeljavata za roko, pod roko hodita, držeč se za roko, pod roko; prepeljava se po hiši kot gospa hodi ♪
  16.      prepévati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, dalj časa peti: fantje so zvečer dolgo prepevali; glasno, veselo prepevati; žvižgati in prepevati; prepeva kot slavček zelo lepo / dekle ves dan prepeva od sreče; prepevati si za razvedrilo // preh. večkrat, dalj časa izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi so prepevali pred pohodi; prepevati popevke; prepevati otroku uspavanke 2. ekspr. glasbeno se izražati z glasom; peti: prepevala je ob spremljavi klavirja 3. večkrat, dalj časa oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: kos prepeva; murni prepevajo ● ekspr. njegova duša prepeva od sreče zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin so pogosto požari; ekspr. v borih prepeva veter bori šumijo zaradi vetra; ekspr. prepevaj ti to svoji ženi govori, pripoveduj; zastar. prepevati domačo deželo opevati; ekspr. spet mu prepeva slavo zelo ga slavi; pog. dvajset let je prepeval v domačem zboru bil član domačega zbora prepeváje: prepevaje se bližati; veselo prepevaje je hitel domov prepevajóč -a -e: prepevajoč korakati; skupina prepevajočih izletnikov; glasno prepevajoče deklice ♪
  17.      prepísati  in prepisáti -píšem dov., prepíšite (í á í) 1. na novo, bolje napisati: prepiši pismo, da bo bolj čitljivo / prepisati spis na čisto // s pisanjem prenesti s tuje predloge: iz knjige je prepisal vse važnejše podatke; prepisati številke s table; narobe, slabo prepisati / ekspr. novinar je to prepisal iz tujih časopisov nekritično sprejel // skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: spisa ni sestavil sam, ampak ga je prepisal; prepisati nalogo od sošolca 2. jur. z vpisom v zemljiško knjigo izročiti novemu lastniku: prepisati posestvo na kupca 3. s pogodbo izročiti novemu lastniku: oče mu je prepisal posestvo; hišo je prepisal na sina 4. vpisati na drugo ustanovo: otroka je prepisal na drugo šolo; po enem letu študija se je prepisal na slavistiko ● ekspr. prepisal je velik del vsake noči v pisanju prebil, preživel; knjiž. prepisati cirilski napis v latinico napisati ga v latinici; knjiž. zgodbo so prepisali v filmski jezik filmsko izrazili prepísan -a -o: prepisana šolska naloga; skrbno prepisana pesem; kmetija še ni prepisana nanj; pismo je lepo prepisano ♪
  18.      prepisávati  -am nedov. (ȃ) prepisovati: prepisavati s koncepta / prepisavati s table / prepisavati iz tujih časopisov / nalog ni nikoli prepisaval ♪
  19.      prepisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. na novo, bolje pisati: prepisovati s koncepta / nalogo že prepisuje na čisto // s pisanjem prenašati s tuje predloge: natančno je prepisoval besede s table // skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: učencem ni dovolil prepisovati 2. vpisovati na drugo ustanovo: otroke so prepisovali na druge šole ● v srednjem veku so knjige prepisovali jih razmnoževali s prepisovanjem; ekspr. prepisovati tuje pesnike zelo jih posnemati ♪
  20.      prepláviti  -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ȋ í) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto 2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem področju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg // pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo // pojaviti se, nastopiti na kakem širokem področju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet 3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem področju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo ● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu preplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o: preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo ♪
  21.      preplávljati  -am nedov. (á) 1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: vode, ki je ponoči preplavljala taborišče, zjutraj ni bilo več / voda ob vsakem deževju preplavlja dvorišče / morje preplavlja obalo / ekspr.: močno bobnenje topov preplavlja dolino; teraso je preplavljal vonj po mesu; pren. ulice je preplavljala močna svetloba 2. ekspr. pojavljati se na določenem celotnem področju v veliki množini: turisti so preplavljali mesto / trg preplavlja množica ljudi // pojavljati se kje v veliki količini: domača tržišča preplavlja ceneno tuje blago / te vrste literatura še vedno preplavlja naš knjižni trg // pojavljati se, nastopati na kakem širokem področju: kriza je preplavljala tudi velike države; dve struji sta preplavljali svet v tistem času 3. ekspr. delati, da se kaj pojavlja na določenem celotnem področju v veliki količini: preplavljati mesto z letaki; časopisi so preplavljali državo z borbenimi parolami / strokovne revije so jih preplavljale z množico teoretičnih člankov 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je, da ga preplavlja utrujenost b) visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: preplavlja ju velika sreča ♪
  22.      preplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: začel je prepletati niti in delati vozle; mrežasto, rahlo prepletati; prepletati in odpletati / vznemirjeno je prepletala prste b) na več mestih skozi kaj drugega: prepletati butare zelenja s pisanimi trakovi / prepletati sobo z girlandami cvetja 2. rastoč (mrežasto) a) prekrivati površino: zidove prepletajo ovijalke; rečno dno gosto prepletajo rastline b) se razširjati v čem: zemljo prepletajo korenine; žile prepletajo mišice 3. delati, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: pisatelj prepleta zgodbe; razlaganje se prepleta s pogovorom; resničnost se prepleta z domišljijo / njuna glasova se prijetno prepletata // delati, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: svojo pripoved prepleta s humorjem 4. ekspr. ponavljajoč se pojavljati, nastopati kje: vso starejšo zgodovino prepletajo boji s plemiči / spomine na njihove prednike prepletajo pesmi in pravljice preplétati se obstajati v mrežasti obliki: niti v blagu se pravilno prepletajo ∙ njeni prsti se prepletajo z njegovimi drži ga za roko tako, da so njeni in njegovi prsti položeni drug čez drugega prepletajóč -a -e: delal je košaro, prepletajoč šibe; prepletajoči se motivi; skladnost prepletajočih se ornamentov; gosto prepletajoče se veje; pravokotno prepletajoča se prečna in podolžna vlakna ♪
  23.      prepóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) 1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi / ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz 2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine ♪
  24.      prepomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) 1. preveč pomemben: to so prepomembni problemi, da bi jih površno obravnavali 2. ekspr. zelo pomemben: prepomembni cilji; prepomembno novico imam zate ♪
  25.      preprášati  tudi preprašáti -am dov., tudi preprášala (á á á) ekspr. natančno, temeljito izprašati: pohitela je k znankam, da bi jih preprašala preprášati se tudi preprašáti se z vpraševanjem priti kam: po dolgem iskanju se je nazadnje le preprašal do spomenika ♪

   2.655 2.680 2.705 2.730 2.755 2.780 2.805 2.830 2.855 2.880  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA