Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jih (2.305-2.329)


  1.      pobóčnica  -e ž (ọ̑) 1. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje bok večje vojaške enote na pohodu: napadla jih je sovražnikova pobočnica; možje iz pobočnice brigade 2. zool. cevasto čutilo na boku rib, ki omogoča orientacijo v prostoru: občutljivost pobočnice ♪
  2.      pobráti  -bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku / pobrati ranjene in mrtve na bojišču / pobrati listke na kupček spraviti // postopno narediti a) zlasti s prijemi, da kaj preneha biti na določenem mestu: pobrati opeko s strehe; pobrati perilo (z vrvi); pobrati posodo z mize; pobrati repo iz jame; pobrati zavese sneti / s čopičem pobrati odvečno barvo odstraniti; pobrati koščice iz marelic izločiti; ekspr. hudournik je pobral prst odnesel; pobrati smetano z žlico posneti; s srpom pobrati travo med kamenjem požeti; pobrati zelenjavo z gred pospraviti b) da kje česa ni več na razpolago: drva je že nekdo pobral; blago so kupci hitro pobrali pokupili; vstati morate zgodaj, drugače bodo gobe že pobrali potrgali 2. s prijemom, prijemi narediti, da pride kaj k osebku zlasti s tal: pobral je kamen in ga zalučal; pobrala je letak in ga skrila / otrok v tej starosti že pobere igračo vzame v roko; redko pobral je palico in klobuk in šel vzel je; naučiti psa pobrati predmet vzeti ga v gobec; žarg., avt. avto je pobral žebelj zapičil se mu je v gumo // narediti, da pride kaj, navadno od kod, k osebku v posest, zlasti kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah pobral dosti dragocenosti; vlomil je v avto in pobral vse osebne predmete / njihove dohodke je pobral oče // z dajalnikom zlasti postopno narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: otroci so mu pobrali igrače; sovražniku so pobrali dosti topov / tistim, ki so prepisovali, je pobral zvezke vzel / pobrali so jim živino in pridelke / ekspr.: bolezen mu je pobrala lica zaradi bolezni je shujšal; neuspeh mu je pobral vso voljo do dela; agrarna reforma mu je pobrala dosti zemlje zaradi nje je izgubil 3. narediti, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: pobrati glasovnice; pobrati jajčka; vsako jutro pobere mleko in ga odpelje v mlekarno; pobrati smeti dvakrat tedensko; učitelj ga je določil, da pobere zvezke // narediti, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobrati članarino, vstopnino 4. narediti, da kaj pride od kod v kaj, kam, zlasti s prijemi: pobrala je fižol v pehar in mizo pobrisala; pobrati jabolka v košaro / vsega sena ne moremo pobrati naenkrat naložiti / ekspr.: ladja je pobrala brodolomce na svoj krov sprejela; avtobus je pobral vse potnike vsi so šli lahko v avtobus 5. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: v kateri knjigi si pobral te čudne ideje / to besedo je pobral pri svojih vrstnikih naučil se jo je od njih; ne vemo, kje je pobral to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo; v gostilni so ljudje premlevali, kar so pobrali tu in tam izvedeli, slišali 6. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: zahrbtna bolezen, jetika ga je pobrala / otroška doba pobere več fantov kot deklic v otroški dobi umre; jesen pobere večino os, čmrljev in metuljev v jeseni jih večina pogine; brezoseb. nahitro jo je pobralo // uničiti: ajdo je pobrala slana; toča je pobrala tretjino pridelka / sonce je pobralo sneg stopilo / kot kletvica strela, vrag naj pobere vse skupaj 7. pog. porabiti, zasesti: postelje poberejo preveč prostora / tovarne poberejo dosti toka / prevoz pobere veliko denarja veliko stane 8. žarg. dobiti, doseči: ženska ekipa je pobrala vse medalje; s svojim konjem je pobrala številne nagrade / z oslabljenim pomenom: njegov film je pobral največ priznanj; pobrati zmago zmagati 9. pog., ekspr., v zvezi z jo oditi, zbežati: okupatorji so začeli sumiti, moral jo je pobrati iz mesta; ob pretepu je najbolje, če jo pobereš; pobral jo je kot strela na cesto / pobrati jo na Triglav 10. pog. s silo odpeljati, prijeti: pobrali so jih, ker so jih ob nesrečnem dogodku dobili na cesti / pobrali so ga kar iz hleva 11. ekspr. vzeti za moža, za ženo: sinovi so pobrali mestne gospodične; le zakaj bi morala pobrati prav njega ● žarg., avt. avto pobere vsako jamo se nobeni ne ogne; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič pobral bo umrl; publ. gora je spet pobrala dvoje žrtev spet sta se dva ponesrečila v gorah; pog., ekspr. noč ga je pobrala ponoči je skrivaj odšel; ekspr. vse bo pobral vrag, če ne bodo bolj pazili vse bo propadlo; pog. umakni se, drugače boš še katero pobral boš tepen; ekspr. pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. besede, ki jih je pobral iz tvojih ust slišal pri tebi; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; pog. pobrali so ga k vojakom vzeli; pog. hitro je pobral melodijo si jo zapomnil; žarg. avto je lepo pobral ovinek izpeljal; pobrati stopnice priti po njih; pog. bolezen ga je zelo pobrala zelo je shujšal ◊ med. pobrati šive po operaciji; obrt. pobrati petljo narediti, da je spet popletena pobráti se 1. vstati, vzdigniti se: pobral se je in očistil prah s sebe; skušal se je pobrati s tal; padel je s konja, vendar se je takoj pobral 2. slabš. oditi, umakniti se: čakal je, kdaj se bodo pobrali iz kuhinje / pobrati se od doma; naj se pobere tja, odkoder je prišel / kot ukaz: poberite se (mi izpred oči); pri priči se mi poberi 3. pog. opomoči si: po vsem tem se ne bo nikoli več pobral / zabredel je in se ni več pobral pobrán -a -o: pobrani davki; krompir je pobran, ajda požeta; pobrano kamenje ♪
  3.      pobrátiti se  -im se dov. (á ȃ) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila ∙ mesti sta se pobratili na podlagi sklepa skupščine sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati // zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila pobrátiti knjiž. povzročiti medsebojna naklonjena, prijateljska čustva: ta ideja jih je pobratila pobráten -a -o: pobrateni narodi ♪
  4.      pocepíti  in pocépiti -im dov. (ȋ ẹ́) drugega za drugim cepiti: ogledoval je jablane, ki jih je prejšnje leto pocepil / ko je pocepil otroke, so prišli na vrsto odrasli ♪
  5.      pocingljáti  -ám dov. (á ȃ) povzročiti visoke, zveneče glasove: pocingljal je z zlatniki v žepu / ekspr. stekla je iz sobe in pocingljala pri sosednjih vratih pozvonila // dati visoke, zveneče glasove: zvonček je pocingljal ♪
  6.      počéniti  -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli // ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga ♪
  7.      počépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. večkrat počepniti: ženske so od smeha kar počepale / pred kroglami so počepali za skale / ekspr. pozimi je počepala za pečjo posedala ∙ vulg. ljudje so hodili kar v grmovje počepat opravljat potrebo // ekspr. sesedati se, podirati se: drevje v sadovnjaku je bilo neočiščeno in plotovi so počepali 2. slabš. popuščati zahtevam, vdajati se: pestil jih je, da so od strahu počepali drug za drugim ♪
  8.      počesáti  -čéšem dov., počêši počešíte; počêsal (á ẹ́) 1. urediti, pogladiti z glavnikom: počesati otroke; preoblekla se je in počesala; počesati si brado / s prsti si je počesal lase; pren., ekspr. veter je počesal travne bilke // (strokovno) urediti lase: katera frizerka te je danes počesala / počesati na prečo; nazaj počesati lase usmeriti jih od čela proti tilniku 2. žarg. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: enota je dobila povelje, da počeše vse okoliške gozdove 3. knjiž., ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom počesal, da si boš za vedno zapomnil ● nar. prav po mešetarsko ga je počesal ogoljufal, prevaral; ekspr. temeljito počesati rokopis popraviti počesán -a -o: gladko počesani lasje; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave ♪
  9.      počéti 1 -čnèm nedov., počél; nam. počét in počèt (ẹ́ ȅ) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: zjutraj raznaša časopis, to počne vsak dan; rad bi počel kaj koristnega, pametnega / po kosilu gre na sprehod ali pa počne kaj drugega; poglej, kaj počnejo otroci na dvorišču; kaj ste počeli v sobi, da je tako zakajena; ne more sedeti pri miru, vedno kaj počne; včasih je popival, zdaj pa tega ne počne več; ne sme početi tega, kar bi rad / početi neumnosti; ne počni več takih reči / ne ve, kaj naj počne v takem primeru kaj naj stori, ukrene; kaj si počel, odkar se nisva videla kako si živel, s čim si se ukvarjal; grozno, kaj vse ti ljudje počnejo kako neprimerno se vedejo; kako neprimerno, neustrezno ukrepajo 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: hude reči so počeli z njim / kaj si počel s knjigo, da je vsa umazana; redko grdo počne z učenci dela, ravna ● ekspr. le kaj bo počela brez njega brez njegove pomoči bo težko kos življenjskim težavam, določenim opravilom; ekspr. tu nimaš kaj početi pojdi, nisi zaželen; pog. s tem denarjem nimam kaj početi premalo ga je za nakup; ne morem živeti; ekspr. s takimi odgovori nimam kaj početi so neustrezni, neuporabni; ekspr. kaj počne tu ta človek kako, da je tukaj; ekspr. ni vedel, kaj bi počel od nestrpnosti zelo je bil nestrpen; ekspr. od zadrege ni vedela, kaj bi počela z rokami kako bi jih držala; ekspr. vse mogoče je počela, da bi vzbudila njihovo pozornost zelo si je prizadevala ♪
  10.      počístiti  -im dov., počíščen (í ȋ) odstraniti umazanijo, prah: počistiti sobo; počistiti okrog hiše, po tleh / počistiti polito jed ● publ. vlada je počistila z vsemi demokratičnimi elementi jih odstranila s položaja ♪
  11.      počítniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na počitnice: a) počitniški meseci / počitniški tečaji tujih jezikov / (počitniška) kolonija zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine / Počitniška zveza množična organizacija za mladino, ki svojim članom omogoča cenejša potovanja, izlete, preživljanje počitnic ♦ šol. počitniška proizvodna praksa delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja b) počitniški doživljaji / je ves počitniški brezskrben, vesel; počitniško razpoloženje / počitniški dom dom, ki omogoča cenejše preživljanje dopusta, počitnic zlasti članom določene delovne organizacije; počitniška hišica manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa počítniško prisl.: biti počitniško razpoložen ♪
  12.      počívati  -am nedov., tudi počivájte; tudi počivála (í) 1. navadno daljši čas ne opravljati kake dejavnosti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: mi bomo delali, vi pa počivajte; pogosto je moral počivati; dolgo je počival, pa se še ni odpočil / navadno počivamo pri tem studencu / bolnik naj čimveč počiva // ekspr. spati, ležati: vsa družina je že počivala; šel je počivat v svoj kabinet; sladko počivati // vznes., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču počiva naš veliki pesnik / kot napis na nagrobniku tukaj počiva naš oče / v medmetni rabi, v krščanstvu, ob spominu na umrle naj počiva v miru 2. biti v stanju neaktivnosti: pozimi veliko rastlin počiva / pustiti izrabljeno zemljo dalj časa počivati je ne obdelovati / ekspr. delo je spet počivalo ♦ gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure // ekspr. ne biti v delovnem stanju: stroji počivajo / zadnje čase mlin večkrat počiva ne obratuje 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, ležati: očetova glava je počivala na mehki blazini / njena roka je dolgo počivala v njegovi / mesto počiva na bregu / z oslabljenim pomenom na poljih počiva hladen mir 4. publ. temeljiti, sloneti: ta domneva počiva na dveh ugotovitvah; program vlade je počival na ekonomski doktrini ● ekspr. njegove oči najrajši počivajo na belih vrhovih najrajši jih gleda; knjiž., ekspr. počivati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; ekspr. tepli so ga, da so počivali nad njim zelo; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega počivajóč -a -e: počivajoč človek; počivajoče mlinsko kolo; mirno počivajoč ♪
  13.      pòd  pôda m, mest. ed. tudi pódu (ȍ ó) 1. obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi: lakirati, loščiti pod; očistiti pod; položiti pod; izrabljen pod; lesen pod; pod iz umetne mase / parketni pod parket / pod avtomobila je načela rja dno; pod vagona je zgorel / cigareto je otresel kar na pod tla; udarjati z nogami ob pod 2. nar. skedenj: spraviti seno na pod; mlatiti na podu 3. mn., geogr. skalnata planota v gorah: na podih sta odložila dereze / Mali podi ◊ agr. pod voza deska, deske, ki se položijo na ogrodje voza; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; les. ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod ♪
  14.      podájati  -am nedov. (ȃ) 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočati, da ta lahko to prime, vzame: podajati opeko pri pokrivanju; podajati polne skodelice skozi okno; podajati snope; podajali so si vedra iz rok v roke / nožice podajajo hrano čeljustim; podajati strojem material / star. jemala je jabolka iz košare in jih podajala otrokom dajala; podajati seno na voz metati, dajati // šport. metati, odbijati žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podajati z glavo; preveč so si podajali in premalo metali na koš 2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočati seznanitev s čim: v knjigi podaja dogajanje na Primorskem med obema vojnama; v uvodu podaja pregled evropskega slikarstva v tem obdobju / plastično podajati predmete upodabljati ♦ šol. podajati učno snov // z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spravljati kaj v neposredno zaznavno obliko: podajati besedilo; podajati pesem deklamirati / podajati glasbeno delo izvajati; doživeto podajati vlogo igrati // knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: proučil sem zadevo in podajam naslednjo izjavo; podajati poročilo o štiriletnem delu poročati 3. nar. oštevati, pestiti: kaj bi ga podajali, saj vidite, koliko dela ima; ostro je izpraševal profesorje in hudo podajal študente ● zastar. sivi lasje so mu podajali nekaj častitljivega dajali; knjiž. podajati komu roko dajati; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. veselje in žalost si podajata roko si sledita; nastopata drug ob drugem; ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo podájati se 1. pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: temna obleka se ji je lepo podajala; ruta se ji prav nič ne podaja / tako govorjenje se mu ni podajalo ni bilo primerno zanj; prstan se ji ne podaja ji ni prav 2. star. odhajati, odpravljati se: mladina se podaja v mesto / smučarji naj se ne podajajo na nevarne terene naj ne hodijo / podajati se na dolgo pot iti / zgodaj se podajajo spat, k počitku gredo // navadno v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podajati se v nevarnost, težave 3. raba peša vdajati se: podajati se močnejšim / podajati se strastem 4. spreminjati položaj, obliko pod pritiskom, težo: deska se je pod koraki podajala; most se pod vozili podaja / kolena se mu pri hoji podajajo / redko sneg se podaja udira ● žarg. poslušal je fante in dekleta, kako se podajajo šalijo, prerekajo; knjiž. podajati se s potepuhi družiti se; ekspr. podajati se na lahkomiselna pota začenjati ravnati lahkomiselno podájan -a -o: doživeto podajana vloga; jasno podajana snov ♪
  15.      podaríti  -ím dov., podáril (ȋ í) dati komu kaj a) v last brez plačila: knjigo mi je posodil, ne pa podaril; podariti komu sliko; podariti za rojstni dan / ekspr. narava mu je podarila zdravje b) ne da bi zaslužil: podariti učencu pozitivno oceno / diplomo so mu podarili ● knjiž. podarila mu je otroka rodila; knjiž. podariti komu svoje srce dati; knjiž. podariti obsojencu življenje ne usmrtiti ga; knjiž. podariti življenje domovini umreti zanjo zlasti v boju; knjiž. podarila je življenje trem otrokom rodila jih je podárjen -a -o tudi podarjèn -êna -o: podarjena sreča; podarjena zemlja ∙ podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake ♪
  16.      podáti  -dám dov., 2. mn. podáste in podáte; podál (á) 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočiti, da ta lahko to prime, vzame: podal mu je klobuk in torbo; podati kozarec; podati opeko / utapljajočemu se je podal kol pomolil; podal mu je roko, da bi zlezel iz vode / star.: podal mu je knjigo v spomin podaril; podal mu je vizitko dal ∙ knjiž. podati komu roko dati; podali so si roke in naredili krog prijeli so drug drugega za roke; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata // knjiž. postreči s čim, servirati kaj: po kosilu so podali kavo; ukazal je, naj podajo večerjo // šport. vreči, odbiti žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podati žogo; podati z glavo 2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočiti seznanitev s čim: na začetku je podal evropski okvir dogajanja pri nas v tem času; v knjigi je podal svoje poglede; publ.: podati na simpoziju svoje izsledke poročati o njih; podati po opravljeni kontroli svoje mnenje povedati, napisati / umetniško podati pokrajino upodobiti ♦ šol. podati učno snov // z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spraviti kaj v neposredno zaznavno obliko: podati besedilo / glavnega junaka je podal zelo doživeto odigral, zaigral; pesem je podal preveč čustveno zapel // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: podati izjavo pred sodiščem; podati poročilo o delu odbora poročati; podati predlog predlagati; podati ugovor, zahtevo podáti se 1. nedov., pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: kratka frizura se ji poda / šal se k plašču poda; ta barva se dobro poda k vsaki barvi las / to ime se mu ne poda posebno ni primerno, ustrezno zanj; premladostno vedenje se ji ne poda 2. star. oditi, odpraviti se: podati se s kolesom čez Vršič / podati se od doma / podati se po opravkih iti / podati se spat, k počitku iti / podati se na pot // navadno v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podati se v nevarnost; podati se v varstvo koga / v to zadevo se ne bi več podal se je ne bi več lotil // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: podati se v beg; podati se v boj z nasprotnikom začeti se bojevati; podati se v prepir s kom začeti se prepirati 3. raba peša vdati se: vojska se je zaradi lakote podala / kljub premoči nasprotnika se ni hotel podati / na njegovo prigovarjanje se je podal in dovolil je prenehal nasprotovati / vola sta se počasi le podala in vozila prenehala se upirati, sta postala ubogljiva 4. spremeniti položaj, obliko pod pritiskom, težo: osi so se podale in obrabile; leseni strop se je od starosti podal / redko razmočena tla so se podala pod njegovo stopinjo udrla ● nar. vzhodnoštajersko ni se mu hotela podati vdati; knjiž. podati se na področje literature začeti se ukvarjati z literaturo; knjiž. podati se na slaba pota začeti živeti moralno oporečno; vulg. poda se mu kot kravi, svinji sedlo nič se mu ne poda podán -a -o: vse vloge so bile podane z enako ljubeznijo; spretno podan predmet ♪
  17.      podčŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor 2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje podčŕtan -a -o: v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo ♪
  18.      podebatírati  -am dov. (ȋ) krajši čas debatirati: na hitro so podebatirali o spornih vprašanjih / ekspr. jutri se dobiva in malo podebatirava se pogovoriva ♪
  19.      podesetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene ♪
  20.      podesetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) podeseteriti: podesetoriti pridelke / to je podesetorilo njihovo moč podesetórjen -a -o: delal je s podesetorjeno vnemo ♪
  21.      podežêlje  -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani ♪
  22.      podírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s silo delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podirati drevje; podirati keglje / konj je podiral ovire; ekspr. s koso podirati pšenico, travo kositi // ekspr. streljati, pobijati: podirati divjad; podirati sovražnike / rafali so podirali naše vojake 2. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: podirati hišo; reka podira jezove, mostove // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podirati oder; podirati šotore 3. parati: podirati stare obleke / podirati nogavico 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha obstajati: podirati ravnotežje v naravi; podirati komu srečo; njuno prijateljstvo se podira / podirati stare predstave o lepem podírati se zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: hiša se že podira; zid se na več mestih podira podirajóč -a -e: vse ovire podirajoč hudournik; podirajoča se hiša ♪
  23.      podkòp  -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti // star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu ◊ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo ♪
  24.      podkuríti  in podkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti // obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril 2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznoval ● ekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila podkúrjen -a -o: dobro podkurjena peč ♪
  25.      pôdkvica  -e ž (ó) 1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto: pribiti podkvice na pete; čevlji brez podkvic 2. nav. ekspr. manjšalnica od podkev: pritrditi konju podkvice / okrog vratu nosi verižico s podkvico ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih, Hippocrepis comosa ♪

   2.180 2.205 2.230 2.255 2.280 2.305 2.330 2.355 2.380 2.405  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA