Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jih (1.655-1.679)


  1.      nekóč  prisl. (ọ̑) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico ♪
  2.      nèkonformíst  -a m (ȅ-ȋ) knjiž. kdor odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: bil je upornik in nekonformist ♪
  3.      nèkorístnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nekoristnega: govorili so celo o nekoristnosti umetnosti / izkazala se je nekoristnost njihovega truda ♪
  4.      nèlépost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nelepega: nelepost njenega obraza / ekspr. nelepost take kritike / knjiž. Vsi njih grehi, neleposti in celo grozote se rode iz slabosti (J. Vidmar) ♪
  5.      nèljubeznívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neljubeznivega človeka: njegova neljubeznivost jih je odvračala od njega; očitala mu je neljubeznivost / pred njeno neljubeznivostjo se je raje umaknil ♪
  6.      nèmájhen  -hna -o prid. (ȅ-ȃ) ekspr. precej velik, precejšen: nemajhen del tamkajšnje mladine dela v brigadi; za ponesrečence so dali nemajhen prispevek // velik, hud: sin mu dela nemajhne skrbi in težave; njegove besede so ga spravile v nemajhno zadrego / čakajo jih nemajhne naloge / na svojo nemajhno žalost je spoznal, da je izgubil naslov ♪
  7.      nèmálo  prisl. (ȅ-á) ekspr. 1. izraža nedoločeno visoko stopnjo: nemalo se je začudil, ko ga je zagledal; na svojo pisavo je nemalo ponosen; bilo ga je nemalo strah 2. izraža nedoločeno veliko število, količino, mero: igra je napisana z nemalo duhovitosti; nemalo je nesreč, ki jih je krivo prehitevanje ♪
  8.      némesis  [-ezis] ž im. in tož. ed. (ẹ̑) knjiž., redko pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza ♪
  9.      nèmiroljúbnost  -i ž (ȅ-ú) evfem. napadalnost, sovražnost: nemiroljubnost države / nemiroljubnost njihovih namenov je očitna ♪
  10.      nèmnóg  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) mn., knjiž. ki izraža majhno število oseb, stvari: to je povedal v enem svojih nemnogih člankov nèmnógo prisl.: umrla je pred nemnogo leti ♪
  11.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  12.      némški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve ♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo ♪
  13.      nènačêlnost  -i ž (ȅ-ȇ) lastnost, značilnost nenačelnega: nenačelnost njegovega stališča jih je motila / bil je popustljiv zaradi neodločnosti in nenačelnosti / boriti se proti nenačelnosti ♪
  14.      nènadéjan  in nènadeján tudi nènádejan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑; ȅ-ā; ȅ-ȃ) knjiž. nepričakovan, nepredviden: nenadejan dogodek, napad, obisk; nenadejana novica jih je vznemirila / nenadejana očetova smrt jih je hudo prizadela / začutil je nenadejano, ostro bolečino nènadéjano in nènadejáno tudi nènádejano prisl.: nenadejano priti, srečati ♪
  15.      nènapovédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni napovedan: nenapovedani obisk jih je presenetil; prišel je nenapovedan; nenapovedano zvišanje cen nènapovédano prisl.: nenapovedano obiskati koga ♪
  16.      nèobvézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskem ♦ jur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj ♪
  17.      nèočíten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) redko prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake nèočítno prisl.: neočitno storiti ♪
  18.      nèodgovórnost  -i ž (ȅ-ọ́) ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe ♪
  19.      nèodjenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. raba peša nepopustljiv: neodjenljiv človek; v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno 2. knjiž., redko nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi nèodjenljívo prisl.: neodjenljivo se boriti, se truditi ♪
  20.      nèodlóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločnega človeka: jezi ga njihova neodločnost; njegov glas je razodeval strah in neodločnost ♪
  21.      nèodpórnost  -i ž (ȅ-ọ́) 1. lastnost, značilnost neodpornega človeka: otrokova neodpornost jih skrbi / neodpornost proti vlagi 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: neodpornost proti zdravilom, za zdravila ♪
  22.      nèomájnost  -i ž (ȅ-ā) nav. ekspr. lastnost, značilnost neomajnega: neomajnost njegovega sklepa jih je presenetila / njena neomajnost ga je zmedla ♪
  23.      nèomejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno ◊ geom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan ♪
  24.      nèomejênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neomejenega: prostorska neomejenost / časovna neomejenost / zavedal se je neomejenosti svojih pravic ♪
  25.      nèožénjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) navadno v moškem spolu neporočen: neoženjen moški ∙ ekspr. v svojih neoženjenih letih je veliko hodil v hribe ko še ni bil poročen ♪

   1.530 1.555 1.580 1.605 1.630 1.655 1.680 1.705 1.730 1.755  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA