Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jih (1.055-1.079)


  1.      konkurénca  -e ž (ẹ̑) 1. prizadevanje, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik, tekmovanje: med podjetjema se je začela konkurenca; priti do močne, ostre medsebojne konkurence / pritisk konkurence na trgu je popustil / izdelki so dobro zdržali konkurenco / mednarodna konkurenca / pog. kupuje pri konkurenci konkurentu // prizadevanje, da je kdo boljši kot nasprotnik kje, v čem sploh: v šoli je med nama velika konkurenca / pojavila se je konkurenca na vseh področjih 2. navadno s predlogom akcija, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega, tekma: bil je izločen iz konkurence / zmagal je v konkurenci za naslov prvaka / tekmujejo v članski, ekipni, mladinski konkurenci pri kateri se za tekmovanje določi član, ekipa, mladinec / publ. filmi so prišli v uradno konkurenco; ogled filma v konkurenci // pog. tekmec: v nastopu niso imeli konkurence / v razmeroma močni konkurenci je osvojil prvo mesto ● delati komu konkurenco biti mu enakovreden tekmec ◊ ekon. nelojalna konkurenca ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo; nepopolna konkurenca za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; prosta ali svobodna konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; notranja konkurenca konkurenti iz domače države, iz določenega ožjega območja; zunanja konkurenca konkurenti iz tuje države, iz drugega območja; šport. igrati, nastopiti izven konkurence igrati, nastopiti na tekmovanju, ne da bi bili upoštevani rezultati ♪
  2.      konkurírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prizadevati si, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik, tekmovati: podjetje uspešno konkurira privatnim proizvajalcem; družbe so se domenile, da si ne bodo konkurirale // prizadevati si, da je kdo boljši kot nasprotnik kje, v čem sploh: konkurirati na vseh področjih / rad bi mi tudi v šahu konkuriral bil enakovreden nasprotnik 2. sodelovati v akciji, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega, tekmovati: konkurirati za nagrado, prvo mesto / njegov film je uspešno konkuriral 3. publ. udeleževati se razpisa, natečaja: tudi on je konkuriral za to učiteljsko mesto ♪
  3.      konkúrz  -a m (ȗ) 1. v kapitalistični ekonomiki stanje podjetja, ko to zaradi prezadolženosti ne more poravnati svojih dolgov: biti v konkurzu // sodni postopek za ugotovitev tega stanja: napovedati konkurz 2. knjiž. razpis, natečaj: objaviti konkurz za delovno mesto; javni konkurz; konkurz za najboljše dramsko delo ♪
  4.      konsekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. (logična) posledica: to si lahko razlagamo kot konsekvenco njegovih pojmovanj družbenega vprašanja / nav. mn., publ. tako ravnanje ima lahko neprijetne konsekvence // sklep, zaključek: iz vsega tega sta sledili dve konsekvenci / nav. mn., publ. pisec ni jasno izvajal svojih konsekvenc 2. publ., v prislovni rabi, v zvezi do skrajne, zadnje konsekvence izraža najvišjo možno stopnjo, mero česa: stvar je razvil do skrajnih konsekvenc; razpresti pesnikove teze do zadnje konsekvence // v zvezi v skrajni, zadnji konsekvenci poudarja trditev: pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika predmeta; resnica mu je bila v zadnji konsekvenci cilj 3. knjiž., redko doslednost, načelnost: pravil se je držal z železno konsekvenco ♪
  5.      konsekvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dosleden, načelen: biti konsekventen / ostal je konsekventen v svojih sklepih / gre za konsekventno naslonitev na njegova dela popolno konsekvéntno prisl.: konsekventno slediti logiki ♪
  6.      konservátor  tudi konzervátor -ja m (ȃ) uslužbenec spomeniškega varstva z visoko izobrazbo, ki raziskuje kulturne spomenike in skrbi za njihovo vzdrževanje: posvetovanje konservatorjev in restavratorjev; prim. konzervator ♪
  7.      konstánca  -e ž (ȃ) knjiž. nespremenljivost, stalnost: konstanca v razvoju in zgodovini osebnosti; načelo konstance ♦ psih. zaznavna konstanca pojav, da človek zaznava barve, oblike, velikost vedno enake, stalne, ne glede na njihovo objektivno menjavanje ♪
  8.      konstánten  -tna -o prid. (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni; nespremenljiv, stalen: temperatura je bila ves čas konstantna / bolj ali manj konstantne oblike ustaljene ♦ ekon. konstantni kapital kapital, vložen v produkcijska sredstva; fiz. konstantna vrednost; mat. konstantni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka, stalni člen // publ. nenehen, neprestan: konstantno večanje izvoza 2. redko vztrajen, trden: v svojih sklepih je bil konstanten konstántno prisl.: cene industrijskim izdelkom konstantno rastejo ♪
  9.      konsternírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. zbegati, potreti: novica jih je čisto konsternirala konsterníran -a -o: njegov obraz je konsterniran ♪
  10.      konstrúkcija  -e ž (ú) 1. kar nosi, podpira, povezuje stavbo, objekt: postaviti konstrukcijo; betonska, lesena konstrukcija; lita, varjena konstrukcija; konstrukcija iz aluminija / namestitev nove strešne konstrukcije; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija / z oslabljenim pomenom mostna konstrukcija most 2. redko stavba, objekt: lesene konstrukcije ob cesti 3. uresničitev svojih (izvirnih) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstrukcija letala, stroja mu je uspela / gred se je zvila zaradi napake v konstrukciji // s prilastkom način, tehnična izvedba take uresničitve: letalo nove konstrukcije / narejen je v solidni konstrukciji 4. knjiž. zgradba, ustroj, kompozicija: podobno konstrukcijo imajo tudi Shakespearove drame; neslovenska konstrukcija stavkov / poznati konstrukcijo telesa / njegovi junaki so zgolj abstraktne, umetne konstrukcije tvorbe ◊ aer. lupinasta konstrukcija letala po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; grad. lahka konstrukcija iz lahkega materiala ali iz votlih, izvotljenih elementov; masivna konstrukcija iz opeke, kamna, litega betona; mrežasta konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; skeletna konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč; lingv. ablativna konstrukcija v nekaterih jezikih zveza prilastka in odnosnice v ablativu kot prislovno določilo v stavku; infinitivna konstrukcija nedoločniška konstrukcija ♪
  11.      kontéjner  -ja m (ẹ̑) teh. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje; poslati blago v kontejnerjih ♪
  12.      kontejnerizácija  -e ž (á) teh. uvajanje prevažanja blaga v kontejnerjih ♪
  13.      kontemplatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost kontemplativnega: kontemplativnost njihove estetike / bil je nagnjen h kontemplativnosti in opazovanju ♪
  14.      kontrolírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ugotavljati skladnost kake dejavnosti z določenimi pravili, predpisi; nadzirati, nadzorovati: kontrolirati delo, poslovanje bank; kontrolirati uvoz in izvoz / kontrolira, kdaj prihajajo v službo / redko kontrolira, če je bilo res tako preverja, presoja // prizadevati si, skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: kontrolirati dijake / pri učenju ga še vedno kontrolirajo // ugotavljati pravilnost, kakovost česa: kontrolirati račune / kontrolirati stroje 2. ugotavljati dejansko stanje, položaj česa, pregledovati: kontrolirati potne liste / cesto kontrolirajo iz letala 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital kontrolira okoli tretjino industrije nafte; vlada kontrolira položaj po vsej državi // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija; nadzirati: na ozemlju, ki ga kontrolira sovražnik, so bili ponekod politični sestanki; severno področje kontrolira prva divizija ◊ šah. figura kontrolira polje delovanje figure je usmerjeno na določeno polje; šol. kontrolirati znanje ugotavljati znanje z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi, preverjati kontrolíran -a -o: kontrolirano blago; kontrolirano ozemlje ♦ fiz. kontrolirana jedrska reakcija jedrska reakcija, katere potek je mogoče uravnavati tako, da se pridobljena energija koristno porabi ♪
  15.      kónus  -a m (ọ̑) 1. geom. telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; pokončni stožec: izračunati površino konusa 2. teh. navadno prisekanemu stožcu podoben (samostojen) del večjih orodij, priprav: konus prebrusiti / konus pipe // tekst. prisekanemu stožcu podobna cevka, na katero se navije preja: naviti prejo na konus ♪
  16.      konvergírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. biti ali postajati vedno bolj podoben; iti skupaj, zbliževati se: njihovi interesi konvergirajo / vprašanje je, koliko literarne tendence mlajših pisateljev še konvergirajo s splošno družbeno podobo časa ◊ fiz. žarki konvergirajo se zbližujejo v isto točko; mat. zaporedje konvergira ♪
  17.      konverzacíjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na konverzacijo: konverzacijski krožek; hodi h konverzacijskim uram / prijetni konverzacijski večeri ♦ lit. konverzacijska drama drama, v kateri se dogajanje razvija v izrazitem pogovoru dveh ali več oseb; šol. konverzacijska metoda metoda učenja tujih jezikov s pomočjo konverzacije 2. v zvezi konverzacijski leksikon leksikon: kupil si je nemški konverzacijski leksikon ♪
  18.      konvój  -a m (ọ̑) 1. skupina tovornih ladij, ki jih zaradi varnosti spremljajo bojne ladje, letala: sovražnik je potopil tudi drugi konvoj 2. skupina vozil, ki zaradi varnosti vozijo skupaj: napadli so ameriški konvoj, ki je vozil strelivo / konvoji tovornjakov / voziti v konvoju ♪
  19.      kónzul  -a m (ọ̑) 1. uradni predstavnik, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi: avstrijski konzul v Ljubljani / generalni konzul konzularni predstavnik najvišje stopnje ♦ jur. konzul konzularni predstavnik, za stopnjo nižji od generalnega konzula; častni konzul predstavnik, ki zastopa v državi zlasti trgovinske koristi tuje države 2. zgod. vsak od dveh najvišjih državnih uradnikov v rimski republiki: izvolitev konzula // v francoski revoluciji vsak od treh najvišjih državnih uradnikov ♪
  20.      konzultatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. svetovalen, posvetovalen: gre za njihove konzultativne pravice / osnovanje konzultativnih centrov / ima samo konzultativni glas ♪
  21.      kooperánt  -a m (ā á) kdor dela, sodeluje v kooperaciji, poslovni sodelavec: nekateri njihovi kooperanti so podražili svoje proizvode; domači, inozemski kooperanti // knjiž., redko sodelavec sploh: izbral si je primernega kooperanta ♪
  22.      koordinatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koordinacijo, usklajevalen: koordinativne in usmerjevalne funkcije ljudskega odbora; njihova vloga je bila pretežno koordinativna / koordinativni organ ♪
  23.      koordinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno, usklajevati: koordinirati delo posameznikov / koordinirati in usmerjati investicijske programe / koordinirati razlage sistemizirati koordiníran -a -o: dogovorili so se za koordiniran nastop na tujih tržiščih ♦ jur. koordinirani ali prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbene politične skupnosti; med. koordinirani gibi usklajeni gibi; prisl.: delati koordinirano ♪
  24.      kopáti  kópljem tudi -ám nedov., kôplji kopljíte tudi kôpaj kopájte; kôpal (á ọ́, ȃ) 1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno kopljeta s kopiti / žarg., avt. avto koplje njegova kolesa delajo zaradi vrtenja na mestu vdolbino; pren., pesn. na licih so ji solze kopale globoke struge 2. dobivati, jemati kaj iz zemlje z odstranjevanjem zemeljskega materiala: v rudniku koplje rudo, zlato / kopati premog // s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: kopati krompir / arheologi so dolgo kopali izkopavali 3. rahljati, prekopavati zemljo: kopati njivo, polje; kopati z motiko // agr. globoko rahljati zemljo: v vinogradu že kopljejo / kopati trto ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; ekspr. kaj mislijo, da denar kopljemo da ga na zelo lahek način zaslužimo; pog., ekspr. kopati si kaj na glavo prevzemati nase neprijetno skrb za kaj; star. kopal je za starinami prizadevno jih iskal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega kopáti se nar., navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: zasulo ga je, pa se koplje ven; kopati se iz močvirja; kopljeta se s peči / kopati se na kozolec // počasi, navadno tudi s težavo premikati se: kopal se je po cesti navzgor; kopati se čez njive in senožeti kopajóč -a -e: konji, kopajoči s kopiti; kopajoče roke ♪
  25.      kopíčiti  -im nedov. (í ȋ) spravljati na kup: hudourniki kopičijo skale v dolini; na nebu se kopičijo oblaki / kopičiti blago v skladiščih // nabirati v veliko količino: kopičiti denar, kapital / alge kopičijo jod v svojih celicah ♪

   930 955 980 1.005 1.030 1.055 1.080 1.105 1.130 1.155  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA