Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (8.301-8.325)


  1.      iránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Irance ali Iran: iranska kultura, zgodovina ♦ lingv. iranski jeziki skupina indoevropskih jezikov, govorjena zlasti med zgornjim tokom Evfrata in reko Ind ♪
  2.      ìreálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. neresničen, nestvaren: irealen pojav, predlog; irealna trditev / živi v irealnem svetu ◊ lingv. irealni (pogojni) stavek odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj, neuresničljivi pogojni odvisnik ♪
  3.      ìreálnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. neresničnost, nestvarnost: irealnost domnev / taka rešitev vodi v irealnost / umik v irealnost ♪
  4.      ìreguláren  -rna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nepravilen, nenavaden: iregularen potek, razvoj / utrip žile je iregularen neenakomeren / iregularno trgovanje nezakonito ♪
  5.      ìregulárnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. nepravilnost, nenavadnost: razvojne iregularnosti in posebnosti v jeziku / obsojati iregularnost trgovanja nezakonitost ♪
  6.      ìrelevánten  -tna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna ♪
  7.      ìreverzibílen  -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv: ireverzibilen proces, razvoj ♦ fiz. ireverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela, neobrnljiva sprememba; kem. ireverzibilna reakcija reakcija, ki poteka samo v eni smeri ♪
  8.      írh  -a m (í) mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh; irhovina: hlače iz irha ♦ usnj. strojiti na irh strojiti z ribjim oljem in brusiti s smirkom ♪
  9.      írhar  -ja m (ȋ) 1. izdelovalec irhovine: usnjarji in irharji 2. slabš. neroden, neuglajen moški: prišli so meščani in hribovski irharji ♪
  10.      írhast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz irhovine: pri sebi je imel irhast mošnjiček; irhaste hlače 2. slabš., redko neroden, neuglajen: irhast možak ♪
  11.      írhov  -a -o prid. (í) redko ki je iz irhovine; irhast: irhov suknjič ima ♪
  12.      irhovína  in írhovina -e ž (í; í) 1. mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: z irhovino si je obrisal očala; hlače, rokavice, suknjič iz irhovine / nositi irhovino; oblečen v irhovino 2. slabš. neroden, navadno surov človek: od te irhovine ne moreš kaj drugega pričakovati / kot psovka zdaj pokaži, kaj znaš, irhovina ♪
  13.      irídij  -a m (í) kem. trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, element Ir: iridij in platina ♪
  14.      irigácija  -e ž (á) 1. knjiž. dovajanje vode, zlasti obdelovalnim zemljiščem; namakanje: izkoriščanje rek za irigacijo / vzdrževanje posameznih odsekov irigacije naprav za namakanje 2. med. izpiranje nožnice ali dovajanje čistilne tekočine v danko ♪
  15.      íris  -a m (ȋ) 1. anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico; šarenica: vnetje irisa 2. vrtn. vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti; perunika: šopek rumenih irisov ♪
  16.      iritácija  -e ž (á) knjiž. vznemirjanje, draženje: konferenca je dala povod za iritacijo / iritacija sluznice ♪
  17.      iritírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vznemirjati, dražiti: njegovi odgovori me iritirajo / nikotinovi produkti iritirajo sluznico ♪
  18.      irizácija  -e ž (á) knjiž. svetlikanje v mavričnih barvah: oblaki z močno irizacijo / irizacija rudnin ♪
  19.      irizírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. svetlikati se v mavričnih barvah: steklo lepo irizira irizíran -a -o: arheol. irizirano steklo steklo, ki zaradi preperelosti odbija svetlobo v mavričnih barvah ♪
  20.      iróničen  -čna -o prid. (ọ́) ki izraža negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami, posmehljiv: ironičen človek, pisatelj; hotel je biti ironičen do nje, pa se mu ni posrečilo / ironičen izraz v obrazu; imel je ironičen nasmeh; ironična poteza okoli ust / govoriti v ironičnem tonu; ironične besede, opombe / ironična usoda irónično prisl.: ironično nasmihati se, pogledovati; ironično reči, vprašati; ironično zajedljiv ton ♪
  21.      ironíja  -e ž (ȋ) 1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh: njegovo orožje je ironija; komaj opazna ironija; sredstva ironije / njen pogled je izražal ironijo; v njegovih besedah je začutila jedko ironijo; govoriti, reči kaj z ironijo; sestavek je poln ironije / ekspr. kar sem rekel, mislim brez ironije zares, iskreno 2. ekspr., navadno v povedno-prislovni rabi izraža, da je kaj v nasprotju s položajem ali stanjem, v katerem se pojavlja: da mu je ravno njegov največji sovražnik rešil življenje, je prava ironija / ironija je v tem, da tako ravnodušno govori o bolezni, ki jo ima sam / z oslabljenim pomenom ironija naključja, usode ◊ lit. romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje ♪
  22.      irónik  -a m (ọ́) knjiž. ironičen človek, zlasti pisatelj: duhovit ironik in humorist; omenjeni avtor je bil največji ironik svojega stoletja ♪
  23.      ironizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od ironizirati: izživljati se v ironiziranju; neizprosno ironiziranje; njihovo prizadevanje je bilo večkrat predmet ironiziranja ♪
  24.      írs  in jírs -a m (ȋ) 1. nar. koroško rdečkasto rjav vol: stisnil se je k irsu in se grel ob njem 2. nar. mavrah: nabirati irse ♪
  25.      írski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Irce ali Irsko: irska kultura / irsko ljudstvo ◊ lov. irski seter večji lovski pes vitke postave z dolgimi ušesi in dolgo dlako; obrt. irska čipka kvačkana čipka iz bombažnega sukanca; tekst. irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vrtn. irski brin okrasni grm pokončne, vitke rasti, Juniperus communis hibernica ♪

   8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA