Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (7.951-7.975)
- imigrírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko priseliti se: že njegov oče je imigriral v Kanado ♪
- iminénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. neposreden, bližnji: iminentna nevarnost ♪
- imitácija -e ž (á) 1. kar je imitirano; posnetek, ponaredek: izdeloval je imitacije dragih kamnov; imitacija krzna, marmorja / imitacije antičnih umetnin / kožuh iz imitacije 2. glagolnik od imitirati; posnemanje, oponašanje: postopek imitacije / imitacija tujih vzorov / imeti dar imitacije ♦ muz. posnemanje glasbenega motiva ♪
- imitátor -ja m (ȃ) 1. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemovalec, ponarejevalec: imitator znanih umetnin 2. knjiž. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemovalec, oponašalec: imitator svojega vzornika / imitator živalskih glasov / slabš. epigoni in literarni imitatorji ♪
- imitírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemati, ponarejati: imitirati mahagoni / obnavljal je kipe in imitiral stare slike / to blago imitira irhovino 2. knjiž. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemati, oponašati: imitirati koga v vedenju / imitiral je ptičje petje imitíran -a -o: imitiran marmor; imitirano usnje ♪
- ìmobílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nepremičen, nepremakljiv: po nesreči je bil dalj časa imobilen / imobilen bolnik ♪
- imobiliáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. nepremičninski: imobiliarno imetje ♪
- imobílije -lij ž mn. (í ȋ) knjiž. nepremičnina: prodal je mobilije in imobilije ♪
- imobilizírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. napraviti negibljivo, nepremakljivo: imobilizirati (zlomljeno) roko; pren., knjiž. imobilizirati zavest ◊ ekon. imobilizirati kapital napraviti kapital nelikviden ♪
- ìmobílnost -i ž (ȉ-ȋ) med. negibljivost, nepremakljivost: imobilnost roke ♪
- ìmorálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: imoralen človek ♪
- ìmoralíst -a m (ȉ-ȋ) knjiž. kdor ne priznava, se ne drži moralnih načel: nihilisti in imoralisti ♪
- ìmoralízem -zma m (ȉ-ȋ) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: imoralizem meščanske družbe ♪
- ìmorálnost -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. lastnost imoralnega človeka: njegova znana imoralnost ♪
- imortéla -e ž (ẹ̑) vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek imortel ♪
- imovína -e ž (í) knjiž. premoženje, imetje: zaplenili so mu vso imovino / publ. ljudska imovina prva leta po 1945 premoženje, zaplenjeno okupatorjem ali njihovim sodelavcem / v povedni rabi to je moja imovina lastnina, last ♪
- impála -e ž (ȃ) zool. gazela s temnimi lisami po hrbtu, stegnih, nad zadnjimi parklji, Aepyceros melampus: čreda impal ♪
- ímperativ -a m (ȋ) 1. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: izhajati iz družbenega imperativa; film ne ustreza sedanjim ideološkim imperativom; razorožitev postaja imperativ sedanjega časa / spoznati pisateljev notranji imperativ / z oslabljenim pomenom: inteligenca se je podredila revolucionarnim imperativom; publ. tam vlada imperativ boja za oblast // nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ ♦ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati 2. lingv. velelni naklon: stavek v imperativu // glagolska oblika za izražanje tega naklona; velelnik: uporabiti imperativ ♪
- ímperativnost in imperatívnost -i ž (ȋ; ȋ) knjiž. lastnost, značilnost imperativnega: imperativnost samoobrambe / razne oblike imperativnosti ukazovalnosti ♪
- imperátor -ja m (ȃ) nav. ekspr. vladar (imperija): imperatorji in vojskovodje / fašistični imperator // zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej ♪
- imperiál -a m (ȃ) 1. num. ruski zlatnik, kovan od leta 1775 dalje: imperiali in srebrni rublji 2. gastr. svež sir iz neposnetega mleka, sladkega okusa: namazati kruh z imperialom ♪
- imperialístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na imperialiste ali imperializem: imperialistični cilji; obramba imperialističnih interesov; imperialistična razdelitev sveta / imperialistična politika / imperialistični stadij kapitalizma / nasprotja med imperialističnimi državami / imperialistične vojne ♪
- imperialízem -zma m (ȋ) 1. nav. ekspr. težnja po obvladanju tujih ozemelj: nastopiti proti imperializmu; ravnati v duhu imperializma / politični imperializem 2. polit. razvojna stopnja kapitalizma, na kateri je ta usmerjen k novi ekonomski in politični delitvi sveta: ameriški, evropski imperializem; kriza imperializma ♪
- ìmpersonálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž., redko brezoseben: impersonalno mnenje / impersonalne izkušnje neosebne ♦ lingv. impersonalna raba brezosebna raba ♪
- impertinénca -e ž (ẹ́) knjiž. predrznost, nesramnost: njegova impertinenca se ne da opravičiti ♪
7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051