Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (7.576-7.600)



  1.      himêra  -e ž () v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
  2.      hímnus  -a tudi -mna m () knjiž., redko hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus
  3.      hinávka  -e ž () hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji
  4.      hínderhônder  -dra [dǝr] m (-ó) zastar. nerazumljiva, zlasti nemška govorica: slišati je bilo samo hinderhonder
  5.      híndu  -ja m () pripadnik hinduizma: hinduji, budisti in muslimani
  6.      híp  -a m () zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim // knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih ● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno
  7.      hípen  -pna -o prid. () ki traja zelo kratek čas: hipen pogled; hipna nepazljivost, slabost; njegova vnema je bila hipna / hipno povečanje pritiska / hipna smrt hípno prisl.: hipno so utihnili
  8.      hípercivilizácija  -e ž (-á) knjiž., nav. slabš. pretirano razvita civilizacija: hipercivilizacija zahodnega sveta
  9.      hiperestezíja  -e ž () med. pretirana občutljivost, preobčutljivost: hiperestezija kože
  10.      híperkultúra  -e ž (-) knjiž., nav. slabš. pretirano razvita kultura: zablode evropske hiperkulture
  11.      hípersenzibilizácija  -e ž (-á) fot. povečanje občutljivosti emulzije
  12.      hipertóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipertonijo: hipertonični pulz / hipertonično mišičje ♦ biol. hipertonična raztopina raztopina, ki ima večji osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane
  13.      hipertrofíja  -e ž () 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti
  14.      hipertrofírati  -am nedov. in dov. () 1. med. povečevati se zaradi povečevanja celic: prostata, srce hipertrofira; preh. telovadba hipertrofira mišice 2. knjiž. pretirano povečevati kaj: hipertrofirati detajle; hipertrofirati vlogo posameznih strank
  15.      hipnotizêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na hipnotizerje: hipnotizerska sposobnost / hipnotizerski pogled / zabaval jih je s svojimi hipnotizerskimi čarovnijami
  16.      hipnotizírati  -am dov. in nedov. () spraviti koga v hipnozo: hipnotizirati bolnika; pren., ekspr. govornik je s svojim govorom hipnotiziral množico hipnotizíran -a -o: hipnotiziran človek; gleda kakor hipnotiziran
  17.      hipocikloída  -e ž () geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga
  18.      hipofíza  -e ž () anat. žleza z notranjim izločanjem pod velikimi možgani, možganski privesek: pomen hipofize za normalno rast organizma
  19.      hipohondríja  -e ž () med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo
  20.      hipokámp  -a m () v grški mitologiji bitje s konjskim trupom in ribjim repom: na sarkofagu je vklesan hipokamp
  21.      Hipókratov  -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in delamed. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
  22.      hipokrít  -a m () knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit
  23.      hipokrítski  -a -o prid. () knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje hipokrítsko prisl.: hipokritsko se zgražati
  24.      hipokrizíja  -e ž () knjiž. hinavščina, licemerstvo: v tem dejanju je precej hipokrizije; hipokrizija malomeščanske družbe
  25.      hipologíja  -e ž () veda o konjih

   7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA