Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (7.051-7.075)


  1.      golóbček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od golob: bel golobček je priletel pod okno; stiska se v kot kakor splašen golobček / kot nagovor ej, golobčki moji, še žal vam bo ♪
  2.      golobíca  -e ž (í) 1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov // ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja? 2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica ◊ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu ♪
  3.      golóbjak  tudi golóbjek -a m (ọ̑) golobji iztrebek: kurjak in golobjak ♪
  4.      golóbka  -e ž (ọ̑) knjiž. golobička, golobičica: siva golobka / kot nagovor počakaj, golobka moja ♪
  5.      golorít  -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima golo, nepokrito zadnjico: golorit otrok / golorit amorček nag ♪
  6.      golorítec  -tca m (ȋ) ekspr. kdor ima golo, nepokrito zadnjico: hitro se obleci, goloritec / to se je zgodilo, ko sem bil še goloritec ♪
  7.      goloróč  prisl. (ọ̑) nar. z golimi rokami: Da bi sadežev ne poškodovali z motikami, so rili goloroč po zemlji (Prežihov) ♪
  8.      gólša  -e [u̯š] ž (ọ́) 1. bolezensko povečana žleza ščitnica: golša ji raste; golšo ima; velika golša 2. razširjeni del požiralnika pri pticah in nekaterih žuželkah: nojeva golša; kokoši z velikimi golšami ♪
  9.      gólšar  -ja [u̯š] m (ọ̑) 1. golob z zelo razvito golšo: sivi golšarji 2. ekspr. kdor ima golšo: v tem kraju je precej golšarjev ♪
  10.      gólšarica  -e [u̯š] ž (ọ̑) nav. mn., zool. majhne, ploščate sladkovodne ribe z zelo izbočenim spodnjim sprednjim delom telesa, Gasteropelecidae ♪
  11.      goltánec  -nca [u̯t] m (á) ekspr. sprednji, srednji del vratu; grlo: stiskal ga je za goltanec; zgrabiti koga za goltanec / kost se mu je zataknila v goltancu // slabš., redko usta: zamašiti komu goltanec ● ekspr. nastaviti komu nož na goltanec prisiliti koga k čemu ♪
  12.      góltati  -am [u̯t] nedov. (ọ́) 1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: bil je zelo lačen, zato je kosilo kar goltal; golta žgance; nenasitno goltati // ekspr. požirati: kar cele kose mesa golta; grlo ga boli in le s težavo golta slino / plamen je goltal papirje / vsak dan golta tablete za živce uživa, jemlje ∙ ekspr. goltal jo je z očmi, s pogledi poželjivo jo je ogledoval 2. ekspr., redko zadrževati, premagovati: goltati gnev, jezo / goltati solze goltáje: goltaje se je zalival z vinom goltajóč -a -e: gledal je v goltajoči plamen ♪
  13.      goltljáj  -a [u̯t] m (ȃ) ekspr., redko požirek, grižljaj: zadnji goltljaj je spustil po grlu ♪
  14.      gomárati  -am nedov. (ȃ) star. 1. plaziti se, kobacati: otrok je gomaral okrog matere 2. garati: ves teden gomara po njivah in travnikih; trdo gomarati ♪
  15.      gomazéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: po cestah gomazijo ljudje; mravlje so gomazele po listih / v mesu so gomazeli črvi / brezoseb., ekspr.: na smetišču je gomazelo (od) podgan bilo jih je zelo veliko; v potoku je bilo toliko rib, da je kar gomazelo; pren., ekspr. čudne misli mi gomazijo po glavi 2. z dajalnikom imeti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: od groze so mu gomazeli mravljinci po hrbtu; brezoseb. od strahu mu je gomazelo po telesu gomazèč -éča -e: gomazeče mravlje; stal je sredi gomazeče množice ♪
  16.      gomezéti  -ím [mǝz in mez] nedov., gomezì in gomêzi (ẹ́ í) nav. 3. os. gomazeti: mravlje so gomezele po listih / strah jim gomezi po udih ♪
  17.      gomezíca  -e [mǝz in mez] ž (í) 1. mn., redko srh, mravljinci: gomezice so mi šle po hrbtu 2. alp. voda, ki se cedi iz razpok ali izpod snega in rahlo obliva skalo ♪
  18.      gomíla  -e ž (ȋ) 1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo 2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja // velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi 3. zastar. grič, hrib: sončna gomila ◊ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov ♪
  19.      gomólj  -a in gomòlj -ôlja m (ọ̑; ȍ ó) odebeljen podzemeljski del rastline z nakopičenimi hranilnimi snovmi: različne oblike gomoljev / okusni krompirjevi gomolji ◊ bot. koreninski gomolj odebeljene stranske ali nadomestne korenine; stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; petr. gomolj oblika skupka kristalov kakega minerala v velikosti od 5 do 20 cm ♪
  20.      gomóljček  in gomôljček -čka m (ọ̑; ȏ) manjšalnica od gomolj: nastajanje mladih gomoljčkov ♦ bot. koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije ♪
  21.      gomóljčen  in gomôljčen -čna -o prid. (ọ̑; ȏ) bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine ♪
  22.      gomólje  in gomôlje -a s (ọ̑; ȏ) redko več gomoljev, gomolji: krompirjevo gomolje ♪
  23.      Gomóra  -e ž (ọ̑) po bibliji mesto, ki je bilo uničeno zaradi velike moralne, zlasti spolne pokvarjenosti: tam je bila prava Gomora; živeli so kot v Sodomi in Gomori ♪
  24.      gòn  gôna m (ȍ ó) knjiž. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju; nagon: animalni goni v človeku; spolni gon; gon po obstoju, po samoohranitvi / ljubezen je močen življenjski gon gibalo // želja, sla: sledil je svojemu gonu za slavo ♪
  25.      gondoljêr  -ja m (ȇ) kdor kaj prevaža z gondolo: gondoljerji veslajo stoje; beneški gondoljerji ♪

   6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA