Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (701-725)
- naróbešnji -a -e prid. (ọ̑) nar. vzhodnoštajersko napačen, nepravi: narobešnje mišljenje / prijeti bič na narobešnji strani ♪
- naseljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da naseliti: naseljivo področje / iskanje naseljivih planetov ♪
- nasitljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da (hitro) nasititi: nasitljiv otrok; pren. težko je zadostiti njegovi nikoli nasitljivi radovednosti 2. nasiten: nasitljiva hrana ♪
- nasitljívost -i ž (í) lastnost, značilnost nasitljivega: hranilna vrednost in nasitljivost mlečnih izdelkov ♪
- naslédnji -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste: takrat ga ni bilo, na naslednjem sestanku je pa spet bil; peto rebro je zdrobljeno, naslednji dve pa zlomljeni / letos ne morem, naslednje leto pa gotovo drugo, prihodnje 2. publ., pri uvajanju naštevanja ta, tak(le), takšen: dnevni red je naslednji; pismo ima naslednjo vsebino; odgovorite na naslednja vprašanja; sam.: naj vstopi naslednji; publ. v naslednjem bom skušal svoje trditve utemeljiti v svojem tekstu, govoru od tu dalje ♪
- naslédnjič prisl. (ẹ̑) ob naslednji priložnosti: prvi in drugi dan jo samo pozdravi, naslednjič pa se ji že pridruži ♪
- nasmehljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (rad) nasmehuje: bil je ironično nasmehljiv / poslušati z nasmehljivim zanimanjem ♪
- nasmešljív -a -o prid. (ȋ í) star. ki se (rad) nasmehuje: bil je flegmatičen in nasmešljiv / nasmešljiv pogled nasmešljívo prisl.: nasmešljivo se je začudil ♪
- nasprotljívost -i ž (í) knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: fantova nasprotljivost in upornost / to je storil iz nasprotljivosti nasprotovanja, kljubovanja ♪
- nastavljív -a -o prid. (ȋ í) teh. ki se (lahko) nastavi: klešče z nastavljivimi čeljustmi; nastavljiva zaslonka ♪
- navdušljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (hitro) navduši: je navdušljiv človek / biti navdušljivega značaja ♪
- navzdólnji -a -e prid. (ọ̑) usmerjen navzdol: navzdolnje gube ♦ meteor. navzdolnji zračni tok ♪
- navzdólnjik tudi navzdólnik -a m (ọ̑) meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzdol: območje navzdolnjika ♪
- navzgórnji -a -e prid. (ọ̑) usmerjen navzgor: navzgornji gib ♦ meteor. navzgornji zračni tok ♪
- navzgórnjik tudi navzgórnik -a m (ọ̑) meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzgor: jadralno letalo je prišlo v območje navzgornjika ♪
- nazájšnji -a -e prid. (ā) knjiž. usmerjen nazaj: nazajšnja hoja ♦ avt. nazajšnje ogledalo vzvratno ogledalo ♪
- nèberljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nečitljiv: podpis je neberljiv / ekspr. roman se ji je zdel dolgočasen, neberljiv ♪
- nebódijihtréba m mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljeni, nezaželeni ljudje: nekateri nebodijihtreba so hoteli vedeti, koliko vsa stvar stane; neskl. pril.: vznemirjali so ga nebodijihtreba komarji ♪
- nebódijihtréba ž mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljene, nezaželene ženske: te nebodijihtreba so ga kar naprej nadlegovale in motile pri delu ♪
- nèčitljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da brati: podpis je nečitljiv; nekatere strani v knjigi so že tako obledele, da so nečitljive / ekspr. ima zelo nečitljivo pisavo ♪
- nèčitljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nečitljivega: nečitljivost podpisa / ekspr. nečitljivost pisave ♪
- nèdeljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme deliti: nedeljiva celota, enota; nedeljivo ozemlje ♦ mat. nedeljivo število število, ki se ne da brez ostanka deliti s kakim drugim številom ♪
- nèdeljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nedeljivega: nedeljivost celote, snovi; nedeljivost ozemlja, posestva ♪
- nèdoganljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. ki se ne da dognati: stvar je nedoganljiva; nedoganljiva dejstva // nerazumljiv, nedojemljiv: njegova poezija nam je precej nedoganljiva ♪
- nèdoganljívost -i ž (ȅ-í) knjiž. lastnost, značilnost nedoganljivega: nedoganljivost resnice / nedoganljivost umetnine ♪
576 601 626 651 676 701 726 751 776 801