Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (5.876-5.900)


  1.      dvósédežnica  -e ž (ọ̑-ẹ̑) osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščena po dva sedeža ♪
  2.      dvósmérnost  -i ž (ọ̑-ẹ́) lastnost, značilnost dvosmernega: dvosmernost prometa; pren., knjiž. dvosmernost v umetnosti ♪
  3.      dvósmíselnost  -i [sǝl] ž (ọ̑-ȋ) dvoumnost: zoprna ji je bila dvosmiselnost njegovega govorjenja / dvosmiselnost povedanega ♪
  4.      dvóstanovánjski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) v zvezi dvostanovanjska hiša hiša, ki ima dve stanovanji: zidati dvostanovanjsko hišo ♪
  5.      dvóstáven  -vna -o prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) fin., v zvezi dvostavno knjigovodstvo dvojno knjigovodstvo ♪
  6.      dvóstèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ọ̑-ǝ̏) ki ima dve stezi: dvostezno kegljišče / redko dvostezna cesta dvopasovna cesta ♪
  7.      dvóstíšje  -a s (ọ̑-ȋ) lit. dvovrstična kitica: v dvostišjih napisana pesem ♪
  8.      dvóstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj ◊ jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim ♪
  9.      dvóstránski  -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na dve strani: dvostranska krtača; dvostransko ogledalo / dvostransko veslo veslo z dvema lopatama / dvostranski dogovor, sporazum; dvostranska pogodba; dvostranski odnosi med državama ◊ čeb. dvostranski čebelnjak čebelnjak, pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; filat. dvostransko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčata samo dva vzporedna robova znamk; obrt. dvostranska pletenina dvolična pletenina; strojn. dvostranski bat bat, ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo dvóstránsko prisl.: dvostransko obvezna pogodba ♪
  10.      dvótákten  -tna -o prid. (ọ̑-ȃ) 1. muz. ki je iz dveh taktov: dvotakten glasbeni motiv 2. strojn., navadno v zvezi dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib ♪
  11.      dvoúmen  -mna -o prid., dvoúmnejši (ú ū) ki se da razumeti na dva ali več načinov: dvoumna pripomba; dvoumno besedilo zakona; dvoumno izražanje, vprašanje / redko bil je na sumu, da igra dvoumno vlogo dvojno, dvolično / s tem bi mu storil zelo dvoumno uslugo dvomljivo, negotovo dvoúmno prisl.: dvoumno govoriti; sam.: rad je povedal kaj dvoumnega ♪
  12.      dvóvalénten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: dvovalentno železo ♪
  13.      dvóvišínski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) šport., navadno v zvezi dvovišinska bradlja bradlja, ki ima eno bradeljnico višje od druge: vaje na dvovišinski bradlji ♪
  14.      dvóvládje  -a s (ọ̑-ȃ) sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: dvovladje med tujimi osvajalci in osvobodilnim gibanjem; uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo ♪
  15.      dvóvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) 1. postavljen v dveh vrstah: dvovrstna razporeditev čete / dvovrstni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstah ♦ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik 2. ki je dveh ali več različnih vrst: dvovrstna prehrana ♪
  16.      dvózbórničen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen: dvozbornični parlament ♪
  17.      džiudžic  in džiudžicu gl. jiu-jitsu ♪
  18.      džúngla  -e ž (ȗ) 1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin: iti na lov v džunglo; gverilci so se po napadu umaknili v džunglo; afriške, azijske džungle; bil je napadalen kot divja zver v džungli; pren. prebijati se skozi duhovno džunglo // ekspr., z rodilnikom velika množina: na drugi strani pristanišča se širi nepregledna džungla skladišč, poceni zabavišč in javnih hiš 2. ekspr. tehnično zelo razvita družba, polna notranjih nasprotij: ta družba se iz humanega demokratizma spreminja v surovo moderno džunglo ♪
  19.      é  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, é éja (ẹ̄) šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e; vse eje bere ozko // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e é neskl. pril. šesti po vrsti: točka e ne potrebuje razlage / 2. e razred ◊ med. vitamin E in E vitamin; muz. ton e ton na tretji stopnji C-durove lestvice; E-dur durov tonovski način s štirimi višaji; e-mol molov tonovski način z enim višajem; šah. kmet na e-liniji v peti navpični vrsti z leve strani ♪
  20.      earl  -a [êrl] m (ȇ) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od markija ♪
  21.      ebonít  -a m (ȋ) črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka: izolatorji iz ebonita ♪
  22.      écarté  -ja [ekarté] m (ẹ̑) francoska igra s kartami, navadno za dve osebi: igral je z njim écarté ♪
  23.      edáfski  -a -o (ȃ) pridevnik od edafon: edafski faktorji povzročajo, da postane prst rodovitna ♪
  24.      éden  -a m (ẹ̄) knjiž., redko raj, paradiž: izgnan iz edena ♪
  25.      edícija  -e ž (í) 1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: kritična edicija Prešerna; pesniška zbirka v bibliofilski ediciji / večerna edicija časopisa // tiskano delo, publikacija sploh: kupoval je vse pomembnejše znanstvene edicije / založba je izdala nekaj reprezentativnih likovnih edicij 2. objava tiskanega dela: z edicijo te knjige si je založba pridobila velik ugled / delo je izšlo v ediciji znane pariške založniške hiše v založbi ♪

   5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA