Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (526-550)


  1.      kotánjica  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od kotanja: z grmičjem prerasle kotanjice / v licih je imela kotanjici jamici ♪
  2.      kózji  tudi kôzji -a -e prid. (ọ̄; ȏ) 1. nanašajoč se na koza 1: kozji bobki; kozja dlaka, koža; kozje mleko / kozje usnje / je kozji pastir / gospod s kozjo brado; ekspr. kozja steza zelo ozka, strma 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: porasel s kozjimi parkeljci ● ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; fant je zvit kot kozji rog zelo; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; šalj. brati fantu kozje molitvice oštevati ga ◊ bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; obrt. kozja noga orodje z dvema ravnima, navadno v ostrem kotu stikajočima se reziloma za rezbarjenje ♪
  3.      kozjíca  -e ž (í) bot. trnata rastlina s škrlatno rdečimi, vijoličastimi ali belimi cveti v koških, Onopordum: ilirska kozjica ♪
  4.      kozlíčji  -a -e (ȋ) pridevnik od kozlič: kozličja koža; kozličje meso ♪
  5.      kradljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) krade: hudoben je in celo kradljiv; kradljiv kot sraka ♪
  6.      kradljívec  -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor (rad) krade: čisto navaden kradljivec je / tista dva kradljivca so prijeli ♪
  7.      kradljívka  -e ž (ȋ) ženska oblika od kradljivec: po dolgem času so kradljivko prijeli ♪
  8.      kradljívost  -i ž (í) lastnost kradljivega človeka: očital mu je sleparstvo in kradljivost ♪
  9.      kragúlji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kragulje: kragulje perje / ekspr. s kraguljim očesom pazi nanjo ♪
  10.      krájina  -e ž (ā) knjiž. mejno ozemlje kake države, dežele: naseljevanje krajine / Vojna krajina ♪
  11.      krajína  tudi krájina -e ž (í; ā) 1. knjiž. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; pokrajina: slikati krajino; krajina ob Otočcu; kultiviranje, varovanje krajine // pokrajina, ozemlje: megla je ležala nad krajino / rojstna krajina rojstni kraj 2. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina: na stenah visi nekaj krajin in portretov; razstava krajin ♪
  12.      krajínar  -ja m (ȋ) um. slikar, ki upodablja pokrajino: znameniti krajinarji ♦ arhit. arhitekt krajinar strokovnjak za oblikovanje narave ♪
  13.      krajínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krajinarje: krajinarska poetičnost / krajinarski motiv krajinski ♪
  14.      krajínarstvo  -a s (ȋ) um. slikarstvo, ki upodablja pokrajino: gojiti krajinarstvo; lirično krajinarstvo / profesor za krajinarstvo // publ. opisovanje pokrajine: za tega pisatelja je zelo značilno krajinarstvo ♪
  15.      krajínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krajíno: spoznati krajinske vrednote okolja / krajinski motiv / krajinska slika ♪
  16.      krajíšče  -a s (í) geom. krajna, končna točka črte: označiti krajišče; krajišče daljice / povezati krajišča trikotnika // teh. krajni, končni del predmeta: krajišče vzvoda ♪
  17.      krajíšnik  -a m (ȋ) knjiž. prebivalec mejnega ozemlja kake države, dežele: izseljevanje krajišnikov / krajišniki Furlanije // zgod. vojak Vojne krajine: četa krajišnikov ♪
  18.      kraljíca  -e ž (í) 1. v nekaterih državah vladarica: angleška kraljica; zdela se mi je kot kraljica 2. kraljeva žena: kralj in kraljica 3. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki je kje najvidnejša, najpomembnejša: kraljica plesa / knjiž. izbrana je bila za lepotno kraljico miss // kar je kje najvidnejše, najpomembnejše: jesen, kraljica barv / kraljica morja Benetke; kraljica športa atletika 4. star. matica (pri živalih): v mravljišču je bila tudi kraljica in ličinke 5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh; dama: izgubiti kraljico ◊ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi ♪
  19.      kraljìč  -íča tudi králjič -a m (ȉ í; ā) star. kraljevič: mladi kraljič ♪
  20.      kraljíček  -čka m (ȋ) najmanjša ptica pevka z rdečo ali rumeno liso na temenu: veselo čivkanje kraljička; sinice in kraljički ♪
  21.      kraljíčica  -e ž (í) ekspr. kraljična: lepa kraljičica ♪
  22.      kraljíčin  -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od kraljica: kraljičina služabnica ♪
  23.      kraljíčna  -e ž (ȋ) kraljeva hči: kraljevič in kraljična ♪
  24.      kraljítar  -ja m (ȋ) etn. kolednik 6. januarja, znan zlasti na Dolenjskem ♪
  25.      kranjíca  -e ž (í) žarg., čeb. kranjska čebela ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA