Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ji (4.201-4.225)
- cmòk cmôka m (ȍ ó) 1. nav. mn. kuhana močnata jed kepaste oblike: češpljevi, krompirjevi, kruhovi cmoki; srna v omaki s cmoki; rejen ko cmok 2. šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu: poljubila sta se s cmokom // poljub: na usta ji je pritisnil krepek cmok ♪
- cmòk medm. (ȍ) posnema zamolkel glas pri udarcu, padcu: od vsake strani ga je, cmok, po licu; zdrsne in cmok v vodo // šalj. posnema glas pri poljubu: potegne jo k sebi in ji, cmok, da poljub ♪
- cmôkast -a -o prid. (ó) 1. ki se sprijema (v kepe, cmoke): cmokasta ilovica; tam zemlja ni rahla, ampak cmokasta 2. ekspr. zaradi cmokanja težko razumljiv: cmokasta govorica / odgovoril je s cmokastim glasom ♪
- cmokáti -ám nedov. (á ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub ♪
- cmokávzarstvo -a s (ȃ) knjiž. zelo grob način izražanja, pisanja ♪
- cmokljáj -a m (ȃ) šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu: kratki cmokljaji poljubov // redko poljub: cmokljaj na roko ♪
- cmôkniti -em dov. (ó ȏ) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu ♪
- còk medm. (ȍ) posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki // posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni ♪
- còka medm. (ȍ) posnema glas pri težki, okorni hoji: začujejo se koraki vojakov: coka cok ♪
- còkate medm. (ȍ) posnema glas pri težki, enolični hoji: ves dan mora cokate cokate po trdi cesti / cokate cok ♪
- cóklar -ja m (ọ̑) 1. izdelovalec cokel: tesači, coklarji, metlarji 2. slabš. kdor nosi cokle: nekaj coklarjev je šlo po hodniku / kot psovka le pridi dol, ti coklar nerodni ♪
- cóklast -a -o prid. (ọ̑) neroden, okoren: počasne, coklaste stopinje // podoben coklam: coklasti parklji pri kravi ♪
- cóla -e ž (ọ̑) dolžinska mera, približno 2,5 cm: meriti s čevlji in colami; eno colo debela deska ♦ fiz. angleška cola 2,54 cm; avstrijska cola 2,63 cm ♪
- cólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na colo: colska deska / colski merski sistem ♦ strojn. colski navoji navoji, pri katerih so mere izražene v angleških colah ♪
- còmp medm. (ȍ) posnema votlo odmevajoč glas pri težki, okorni hoji: comp, comp, comp, stopa medved po hosti ♪
- computer -ja [kompjúter] m (ȗ) elektr. (elektronski) računalnik: zmogljivost computerja ♪
- còp medm. (ȍ) posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: hodil je s težkimi nogami: cop, cop; cop cop cop, teka otrok po sobi ♪
- copátar -ja m (ȃ) 1. izdelovalec copat: copatarji prodajajo na sejmu svoje izdelke // mož, ki se v vsem podreja ženi; copata: doma je velik copatar 2. ekspr. žival s širokimi, mehkimi šapami, zlasti medved ♪
- copátarstvo -a s (ȃ) 1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo 2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo ♪
- cóprnica -e ž (ọ̑) 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda ♪
- cópyright -a [kopirajt] m (ọ̑) zal. izključna pravica za javno izkoriščanje avtorskega dela: poskrbeti za copyright // znamenje, žig v knjigi, ki opozarja na to pravico ♪
- córpus delícti córpusa delícti tudi kórpus delíkti kórpusa delíkti [korpus delikti] m (ọ̑-ȋ) jur. predmet, ki izpričuje storitev kaznivega dejanja: policija je imela v rokah otipljiv corpus delicti ♪
- corrída -e [kori-] ž (ȋ) zlasti v španskem okolju bikoborba: na corridi so nastopali znameniti matadorji ♪
- crédo tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo ♪
- crescéndo [krešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje močneje: igrati crescendo crescéndo -a m postopno naraščanje jakosti: njen glas se odlikuje v crescendih; pren. oglušljivi crescendo siren; crescendo čustev, dogodkov ♪
4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301