Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ji (4.176-4.200)



  1.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus
  2.      cirílica  -e ž () 1. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov: knjiga je tiskana v cirilici; pisana cirilica dela učencem težave 2. pog., slabš. srbskohrvatski jezik, srbohrvaščina: klel je v cirilici
  3.      cirílmetódijski  -a -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov
  4.      círk  -a m () geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline; krnica
  5.      cirkónijev  -a -o (ọ́) pridevnik od cirkonij: cirkonijev silikat; cirkonijeve spojine
  6.      cirkulácija  -e ž (á) krožno gibanje, obtok: pospešiti cirkulacijo krvi / hitra cirkulacija zraka; karta o vodni cirkulaciji Sredozemskega morja ♦ ekon. cirkulacija denarja obtok denarja
  7.      cirkuláren  -rna -o prid. () ki cirkulira, kroži, krožen: pošiljati svojim strankam cirkularna pisma ◊ les. cirkularna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; krožna žaga
  8.      cirkulírati  -am nedov. () knjiž. krožno se gibati; krožiti: kri cirkulira po telesu / zrak cirkulira / knjiga cirkulira med bralci cirkulirajóč -a -e: cirkulirajoča voda ♦ ekon. cirkulirajoči kapital kapital, ki v enem proizvodnem procesu prenese celotno svojo vrednost na proizvod
  9.      církus  -a m () 1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa // prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus // cirkuška predstava: videti cirkus 2. pog., ekspr. sitnost, hrup, zmeda: s teboj je zmeraj cirkus; kaj je treba tega cirkusa ∙ ekspr. ne delaj, ne zganjaj cirkusa! ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem 3. pri starih Rimljanih stavba s sedeži in z areno za tekmovanje
  10.      cís  -a m, tudi neskl. () muz. za polton zvišani ton c: začni s cisom; neskl. pril.: Cis-dur durov tonovski način s sedmimi višaji; skladba v cis-molu
  11.      cistêrca  -e ž () knjiž. samostan cistercijanskega reda: stiška cisterca
  12.      citadéla  -e ž (ẹ̑) osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo: s citadele je neprenehoma grmel top; poveljnik citadele; pren. parlament je takrat nehal biti citadela buržoazije
  13.      citáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na citat: citatni zgledi ♦ lingv. citatna beseda beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki
  14.      citatomaníja  -e ž () nav. slabš. nagnjenost k prekomernemu citiranju: njegovo pogosto citiranje meji že na citatomanijo
  15.      citírati  -am dov. in nedov. () 1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade // navesti vir: citirati uporabljeno literaturo 2. redko pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja citíran -a -o: pogosto citirana knjiga
  16.      cítrati  -am nedov. () star. igrati (na) citre: imenitno je citral in pel; učiti se citrati / deklica je citrala staro narodno pesem; pren., knjiž. veter citra
  17.      citrónka  -e ž (ọ̑) 1. vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum: goji citronke in pelargonije 2. bot. južnoameriška grmičasta rastlina s prijetno dišečimi, suličastimi listi, Lippia triphylla
  18.      civílen  -lna -o prid. () 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
  19.      civilístovski  -a -o prid. () nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad
  20.      civilizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na civilizacijo: nagel civilizacijski proces; civilizacijske oblike življenja; biti na nizki civilizacijski stopnji / zobna gniloba je civilizacijska bolezen; civilizacijske dobrine civilizacíjsko prisl.: razvijati se civilizacijsko in tehnično
  21.      civilizátor  -ja m () nav. iron. kdor širi, prinaša civilizacijo: beli civilizatorji
  22.      civilizírati  -am nedov. in dov. () razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku
  23.      cmáriti  -im nedov.) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec) cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju
  24.      cmáziti  -im nedov.) ekspr. peči, kuhati: pri njih se je zmerom kaj cvrlo in cmazilo; pren. ves dan se je cmazil na vročem soncu
  25.      cmíhati se  -am se tudi cmíhati -am nedov. () pridušeno, sunkovito jokati: otrok se že dolgo cmiha v zibki; govoril je tako pretresljivo, da so se ženske cmihale // ekspr. jokati: kaj bi se cmihal

   4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA